V zeliščnem vrtu več kot sedemsto let starega samostana se je v okviru mednarodnega projekta Commheritour odvilo prav posebno dogajanje, posvečeno ohranjanju in oživljanju bogate zeliščarske tradicije. Dogodek je potekal pod okriljem Javnega zavoda za kulturo Kamnik, ki kot partnerska organizacija v projektu razvija pilotni program, namenjen povezovanju dediščine, narave in sodobnega trajnostnega turizma.
Ob tej priložnosti se je vrt samostana za eno popoldne spremenil v prostor dišečih doživetij, ustvarjalnosti in znanja. »V samostanu smo že pred samim projektom začeli razvijati blagovno znamko Doroteja, poimenovano po opatinji Doroteji Sidoniji Gallenberg, ki je v 17. stoletju tu živela in bila znana po svojem zeliščarskem znanju. Na tej podlagi smo razvili projekt, ki združuje dediščino, zelišča in sodobni turizem,« je povedala vodja projekta Manca Kert, ki je obiskovalcem samostana predstavila osrednji del projekta, imenovan Dorotejina zeliščna soba. Kot je dejala, je bil cilj vzpostaviti kakovostno nadgradnjo obstoječe ponudbe in razviti nova turistična doživetja, »ki obiskovalcem ponujajo edinstveno izkušnjo, prežeto z zelišči samostanskega vrta«. Ena od idej, ki so se razvile v okviru projekta, je bila tudi oblikovanje skupnosti zeliščarjev, saj je samostan s svojo vsebino in prostori idealen prostor za takšno dejavnost.
Zeliščni zajtrk za goste samostana
Prvi produkt, ki so ga razvili, so bili zeliščni zajtrki, pripravljeni v sodelovanju z lokalnimi zeliščarkami, med njimi Lidijo Mahne in samostanko kuharico Branko Spruk, ter testirani med povabljenimi gosti. »Zeliščni zajtrk ima večjo vrednost kot navaden zajtrk, saj je prežet z zelišči in njihovimi vonji,« je pojasnila vodja projekta. Poleg tega so pripravili pakete delavnic, od enodnevnih do večdnevnih programov, na katerih lahko udeleženci spoznajo osnove zeliščarstva, izdelujejo tinkture, mazila, sirupe, pripravljajo zeliščne obroke in se preizkusijo v zeliščni umetnosti. »Na slikarski delavnici so si udeleženci sami nabrali zelišča in jih uporabili kot motive ali materiale pri ustvarjanju,« je povedala. Pomemben del projekta je tudi razvojna linija izdelkov blagovne znamke Doroteja, kjer so nastali novi produkti, kot sta hidrolat rožnih trav in hidrolat vrtnice, oba tesno povezana s samostanom. »Vrtnica je že dolgo prepoznavni simbol našega samostana, zato je bilo naravno, da jo vključimo v zgodbo,« je pojasnila.
Poleg konkretnih izdelkov je projekt vključeval tudi mreženje in načrtovanje razvoja skupnosti. Na delavnici so tako razmišljali o prihodnosti samostana kot kulturno-izobraževalnega središča. »Naš cilj je, da bi samostan postal prostor, kjer se ohranja in prenaša zeliščarska dediščina,« je povedala Manca Kert in poudarila, da celoten projekt združuje dediščino, zeliščarstvo, trajnostni turizem in skupnostni pristop ter s tem predstavlja primer dobre prakse, kako lahko zgodovinski prostor, kot je mekinjski samostan, postane sodobni center žive kulturne dediščine. Temu je pritrdil tudi Matej Slapar, župan Kamnika, ki je poudaril, da je samostan »res zakladnica znanja, dediščine in vsega tistega, kar so ljudje v teh krajih nekoč živeli, delali in uporabljali«, zato so s ponosom pristopili k projektu, v okviru katerega si prizadevajo za obuditev zeliščarstva ter razvoj blagovne znamke Doroteja, ki se povezuje z zgodovinsko identiteto samostana in kraja.
Župan je projekt umestil v širši razvojni okvir, saj se vse bolj kaže usmeritev v trajnostni turizem, zdrav način življenja in oživljanje tradicionalnih metod zdravljenja, med katerimi ima pomembno mesto Knajpova metoda. »Knajpova metoda je bila v Kamniku znana že v preteklosti, ko je tu še deloval Alojz Prašnikar in so bile terme kurhaus,« je pojasnil Slapar. Danes si po njegovih besedah želijo to filozofijo ponovno uvesti tako med prebivalci kot turisti, ki vse pogosteje obiskujejo njihove kraje. Knajpova metoda, ki temelji na povezavi vode, zelišč in gibanja, se že zdaj prepleta s programi Term Snovik, Zdravilnega gaja Tunjice in samostana Mekinje, kjer je zeliščarstvo eden ključnih stebrov.
Čeprav evropska sredstva po izteku projekta običajno usahnejo, ekipa, ki stoji za projektom, verjame, da ima Dorotejin zeliščarski program potencial, da postane samonosilen in dolgoročno vzdržen turistični produkt. »Današnji odziv in zanimanje obiskovalcev jemljemo kot zelo spodbuden znak. Pilot je namenjen temu, da preizkusimo, popravimo in nadgradimo ideje, zato smo prepričani, da bomo te turistične produkte lahko izvajali tudi po zaključku projekta,« je dodala Manca Kert.
