V Okrogarjevi ulici je težko spregledati 500 s kreozotom impregniranih železniških pragov. Da stojijo na omenjeni lokaciji, so namreč zaradi vonjav opazili tudi prebivalci, ki ne živijo neposredno ob tirih. »Tam so že nekaj tednov, ne vem, kaj bodo z njimi. Smrdijo, glava pa me na srečo ne boli, ker ne živim tako blizu,« je pojasnil prebivalec Andrej. Da je bil njihov vonj še posebej izrazit v času vročinskega vala, je potrdila občanka Jelena, ki živi na drugi strani tirov. »Prejšnji teden je res močno smrdelo. Danes, ko ni tako vroče, ne voham nič,« je povzela.
Informacije, kdaj so pragove postavili na območje, pri AAG niso preverjali. S fotografije pa je razvidno, da so nekateri med njimi že precej zaraščeni. »Prebivalci so začeli težave čutiti ob prvem vročinskem valu, njihovo pobudo za pregled pa smo dobili prejšnji ponedeljek,« so za Dnevnik povedali pri AAG. Poleg močnega vonja in glavobola so prebivalci opazili tudi draženje oči in dihal. Na uradni spletni strani AAG so sicer opozorili, da iz navedenih težav ni mogoče vnaprej sklepati na njihov neposredni vzrok, zaradi česar je treba morebitno izpostavljenost strokovno preveriti.
Kreozot po navedbah AAG vsebuje policiklične aromatske ogljikovodike in druge nevarne snovi. »Pri neustreznem skladiščenju obstaja možnost njihovega izpiranja v tla, obenem pa je treba preveriti tudi možnost izpostavljenosti ljudi emisijam in značilnim vonjavam,« so zapisali v obvestilu za javnost. Po ugotovitvah patrulje so omenjeni pragovi sicer neustrezno zaščiteni pred vremenskimi vplivi, hkrati območje ni ustrezno fizično zavarovano pred dostopom tretjih oseb, kot določa evropska uredba za skladiščenje s kreozotom obdelanega lesa.
Sanirali naj bi sproti
Pragovi naj bi bili od zunanjih sten večstanovanjskih objektov oddaljeni od 15 do 20 metrov. »Posebej skrb vzbujajoča sta neposredna bližina stanovanjskih objektov in dejstvo, da je območje v okolju, kjer so vsak dan prisotni prebivalci, med njimi tudi otroci, ki se igrajo v neposredni bližini.« Po pregledu območja so pri AAG v ponedeljek, 10. avgusta, vložili zahtevo za nujni inšpekcijski nadzor in to, da se v primeru odstranitve zagotovi popolna sledljivost nevarnega odpadka. »Rešitev ni zgolj premik pragov na drugo lokacijo,« so poudarili.
Na Inšpektoratu RS za okolje in prostor so potrdili, da so prejeli prijave glede železniških pragov v bližini stanovanjskih objektov. »Inšpekcijski postopek še ni uveden,« so odgovorili. Dodali so, da je treba najprej ugotoviti, ali se bodo pragovi ponovno uporabili za isti namen ali pa gre za odpadek. »Če gre za odpadek, je za nadzor pristojna inšpekcija za okolje, ki bo v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrepala v skladu s pooblastili.« Pri tem so poudarili, da pri SŽ to vrsto odpadka po dosedanjih ugotovitvah inšpektorjev praviloma odstranijo sproti, »ne da bi bilo potrebno ukrepanje inšpektorja«.
Pri ŽP so medtem pojasnili, da so pragove odstranili in deponirali ob nedavni sanaciji dela proge po iztirjenju potniškega vlaka v Savljah v Ljubljani. Po njihovih navedbah naj bi šlo za stare in močno preperele železniške pragove, ki so bili več desetletij izpostavljeni vremenskim in drugim zunanjim vplivom. »V tem času se je vsebnost impregnacijskih snovi v lesu bistveno zmanjšala, s tem pa tudi njihov potencialni vpliv na okolje,« so povzeli in dodali, da kljub temu ravnajo odgovorno in v skladu z veljavnimi predpisi.
Ker sanacija še traja, lahko prebivalci pričakujejo dodatne pragove. »V okviru nadaljnjih del bomo zamenjali še dodatne dotrajane pragove in jih predvidoma začasno deponirali na isti lokaciji,« so napovedali. Po zaključku sanacije bodo odstranjene pragove, najkasneje do konca jeseni, predali izbranemu pooblaščenemu izvajalcu, ki jih bo odpeljal v ustrezno obdelavo oziroma uničenje. »Odstranjene lesene pragove smo začasno deponirali na zemljišču v upravljanju SŽ, in sicer na postajnem območju, do katerega lahko neposredno dostopamo s progovnimi vozili, s katerimi odvažamo material z območja sanacije,« so pojasnili. Pri tem so dodali, da verjamejo, da je razumljivo, da morajo odstranjeni material za čas izvajanja del nekje deponirati.
Več kot lokalno vprašanje
Pri AAG so se že odzvali na odgovore SŽ. Opozorili so, da izjava, da stari železniški pragovi zaradi preperevanja niso več nevarni, nima strokovne podlage. »Dejstvo, da je les vizualno preperel, še ne pomeni, da so iz njega odstranjene oziroma razgrajene vse nevarne snovi,« so pojasnili pri AAG.
Opozorili so, da pri potencialno nevarnih snoveh zagotovila niso dovolj. »Če SŽ trdi, da je zaradi desetletij vremenske izpostavljenosti potencialni vpliv pragov bistveno zmanjšan, naj to dokaže z neodvisnimi laboratorijskimi analizami,« so pozvali. V okviru tega med drugim zahtevajo reprezentativno vzorčenje pragov, vzorčenje tal pod deponijo in v njeni neposredni okolici, dokumentiranje načina skladiščenja, ugotovitev količine in mase skladiščenih pragov, ugotovitev njihove pravne klasifikacije in popolno dokumentiranje njihove predaje pooblaščenemu izvajalcu.
Kot so izpostavili, ne gre za lokalno vprašanje, saj se železniška infrastruktura obnavlja že vrsto let. »Pri obnovah prog se odstranjujejo velike količine starih lesenih pragov. Če za orientacijo uporabimo podatek približno 1600 pragov na kilometer proge, je mogoče hitro oceniti velikost problema,« so razložili v javnem odzivu. Pri tem so poudarili, da zahtevajo, da se pragovi odstranijo in se z njimi ravna na način, »ki ne predstavlja nesprejemljivega tveganja za ljudi in okolje«. Ravno zato poudarjajo, da samo njihov premik ni rešitev. »AAG ne bo sprejel pojasnila, da bodo pragovi predani pooblaščenemu izvajalcu brez podatkov o tem, kdo je ta izvajalec, kakšno dovoljenje ima, kam bodo pragovi odpeljani in kako bo zagotovljeno njihovo končno zakonito ravnanje.«