Mestna občina Ljubljana je letos poleti začela prenovo gozdne vlake oziroma poti, ki vodi s Cankarjevega vrha do Ceste 27. aprila, na katero se izteče ob ograji v bližini Gozdarskega inštituta. Kot so pojasnili na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet, je predlog za ureditev te poti dalo javno podjetje VO-KA Snaga, ki upravlja Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Eden od lastnikov gozda na Rožniku Dušan Verbič je opozoril, da mu nova ureditev onemogoča gospodarjenje z bližnjim gozdom, saj mu preprečuje dostop s traktorsko prikolico do dela zemljišča. Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so zagotovili, da so pred »začetkom izdelave projektne ideje na terenskem ogledu pridobili usmeritve Zavoda za gozdove Slovenije, ki so se nanašale tudi na dostop lastnikov do gozda. V celoti so bile upoštevane v projektni ideji in kasneje pri projektu za izvedbo«. Dodajajo tudi, da je bil projekt predstavljen lastnikom sosednjih parcel, zanj pa so bila pridobljena soglasja, na podlagi katerih je občina pridobila soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Projekt rekonstrukcije vlake, ki ga je za občino pripravila družba Slovenski državni gozdovi, bo stal slabih 32.000 evrov.
Omejeni pri gospodarjenju z gozdom
Verbič priznava, da je dal soglasje, vendar opozarja, da takrat ni dobil informacije, da mu bodo lesene stopnice in zasajene mladike zaprle pot do gozda. »Živel sem v dobri veri, da bodo ta projekt naredili tako, da bodo upoštevane tudi potrebe nas lastnikov gozdov,« je bil razočaran Verbič. A sredi tega tedna se je situacija po Verbičevi pritožbi na Zavod za gozdove Slovenije vendarle premaknila. Povedal nam je, da se je v sredo sestal s predstavnikom zavoda za gozdove in s projektantom Holdinga slovenskih gozdov Robertom Robekom ter na terenu pokazal, kaj ga tare. Robek naj bi mu obljubil, da bodo napake popravili tako, da bo les lahko spravljal enako kot doslej.
Kot lastnik gozda, ki ga je občina razglasila za gozd s posebnim namenom, je Verbič že v izhodišču omejen pri gospodarjenju z gozdom. »Posekati smem bistveno manj dreves in upoštevati tudi strožji gozdni red kot lastniki običajnih gozdov. Po zakonu o gozdovih naj bi lastnikom gozdov s posebnim pomenom pripadala davčna olajšava, vendar je meni nobena institucija do sedaj ni hotela priznati, ker je zakon o gozdovih nedorečen in neustaven,« še poudarja Verbič, ki si želi, da bi bili v prihodnje posegi na Rožniku pripravljeni tako, da lastnikom ne bi še dodatno oteževali gospodarjenja s svojo lastnino.
V enem letu 50.000 prehodov
Rekonstrukcijo sporne poti, ki se nekoliko pod rožniško cerkvijo odcepi od glavne ceste na Rožnik, so na občini podprli iz več razlogov. Čeprav gre za stihijsko pot, je med obiskovalci krajinskega parka priljubljena, zato se jim je bolj kot poskus ukinitve zdelo smiselno jo urediti in redno vzdrževati. Števec, ki je ob tej poti nameščen od avgusta 2018, je v enem letu naštel več kot 50.000 prehodov. Tla na tej gozdni vlaki so bila pred začetkom rekonstrukcije »močno zbita, erodirana, korenine dreves izpostavljene, gozd na območju je močno prizadelo več ujm od leta 2014, in sicer žled, lubadar, vetrolom in snegolom. Ob nadaljevanju trenda in nadaljnji intenzivni rekreativni rabi poti in neurejenem odvodnjavanju je obstajala velika verjetnost pospešene degradacije gozdnih tal v prihodnosti,« so med drugim našteli na občini.
Ko smo pot obiskali sami, smo ravno ujeli debato dveh sprehajalcev, ali ne bo nemara pred kratkim nasuti pesek prvo obilnejše deževje spralo vse do Rožne doline. Na občini so optimistični, da ne bo tako, saj pravijo, da je bila za nasutje uporabljena mešanica kamenega agregata z velikim deležem finih delcev in avtohtone zemljine ter da so gradbinci uredili odvodnjavanje. »Pričakuje se, da bo pot treba periodično urejati ter obnoviti čez pet do sedem let, saj kljub uporabi naravnih, lokalnih in z okolico skladnih materialov ti ne morejo kljubovati (ekstremnim) vremenskim razmeram in ujmam,« so pojasnili na občini.
