Od lanskega decembra na doslej še neraziskanem območju grajske bastije in obrambnega jarka pod okriljem Mestnega muzeja Ljubljana v sodelovanju z Arheološkim raziskovalnim konzorcijem za Ljubljano (ARKLJ) potekajo arheološka izkopavanja. Gre za zadnjo etapo večdesetletnih arheoloških raziskav ljubljanskega gradu, ki so se s prvimi raziskavami v 60. letih prejšnjega stoletja začele v okviru konservatorskih posegov in sistematično nadaljevale vse od 80. let. Ob prenovi še zadnjega dela gradu, bastiji, izkopavanja trenutno potekajo pod današnjim razglednim stolpom.
»To je območje, kjer je bil v srednjem veku vhod v grad,« je ob ogledu arheološkega najdišča razložil vodja arheoloških raziskav Matej Draksler iz Skupine Stik. Do nekdanjega vhodnega stolpa na bastiji, ki je do 16. stoletja predstavljal glavni grajski vhod, pa sta iz mesta nekoč vodili dve poti. »Prva je pripeljala s Starega trga, prečkala obrambni jarek čez dvižni most z obzidjem, ki je bilo verjetno zgrajeno že v 12. stoletju in so mu v 15. stoletju prizidali še vhodni stolp. Zdaj raziskujemo detajle tega najstarejšega srednjeveškega obzidja, detajle vhodnega stolpa z dvema zelo lepo ohranjenima portaloma in detajle stolpa Piškačev, ki je bil vhodnemu stolpu prizidan v 16. stoletju. Trenutno smo na novoveški cesti, tako da srednjeveško vhodno pot še pričakujemo,« je pojasnil arheolog Draksler. Druga pot, kot je še povedal, je vodila z Mestnega trga po trasi današnje Študentovske ulice, kjer so že odkrili dolgo pričakovana vrata, skozi katera so nekoč stopali na grajsko pot.
Prav tako so arheološka izkopavanja pripeljala tudi že do rimskega obdobja. »Ob zunanji steni palacija smo odkrili rimske ostaline. Ugotovili smo, da so to pobočje trasirali že Rimljani.« Najdbe na eni od v skalno podlago izkopanih teras pa s številnimi železnimi, kovanimi žeblji in sledovi ožganih tal nakazujejo ostanke peči, kar je mogoče povezati s kovaško obrtjo.
Kot je še pojasnil arheolog v nadaljevanju raziskav, ki bodo potekale do predvidoma konca aprila, pričakujejo predvsem še možnost odkritja najstarejših faz srednjeveškega gradu, ki so doslej slabše poznane. Prav tako na območju, kjer se prepleta večtisočletna zgodovina, upajo na nove arheološke sledi iz rimskega obdobja in prazgodovine.
Najmlajša faza, ki so jo arheologi že raziskali, sega v začetek 18. stoletja, ko je z vzpostavitvijo bastije potekala glavna prezidava območja. Nastala je utrdba, topovska ploščad, za kar so sezidali nov masivni zid in prostor za oblikovanje površine zasuli. »Plasti tega zasutja z začetka 18. stoletja predstavljajo ogromen zaklad, saj je v tem ogromno najdb, ki niso le iz tega obdobja, temveč segajo daleč v srednji vek.« Kar zadeva presenečenja med izkopavanji, je vodja raziskav dejal: »Ves čas smo presenečeni nad nečim, kar smo v osnovi pričakovali, vendar nismo poznali.«
Arheološki predmeti iz vsakdanjega življenja
Med najnovejšimi grajskimi odkritji so poleg monumentalnih arhitekturnih ostankov tako tudi številni drobni predmeti. Ti so po besedah arheologinje Mojce Kren iz Skupine Stik najrazličnejši: od antičnih do nekoliko mlajših novcev ter vrste drugih drobnih predmetov, ki so jih takratni prebivalci uporabljali v vsakdanjem življenju. Kot je povedala ena od vodij izkopavanj Helena Rismondo iz Mestnega muzeja Ljubljana, so v dobrih dveh mesecih v muzeju evidentirali že 520 posebnih najdb. »To je ogromno število najdb in prepričani smo, da nas čaka še marsikaj. Ta del ljubljanskega gradu ni bil še nikoli raziskan, zato je toliko pomembneje, da se raziskave lotimo temeljito in z novimi tehnologijami.«
Med izbranimi najdbami, ki so jih arheologi predstavili ob ogledu območja izkopavanj, je lesena šahovska figura, ki posnema tipično obliko trdnjave v zahodni Evropi. Set podobnih figur je poznan s Poljskega, najdeno figurico pa datirajo v 12. ali 13. stoletje. Kot je še predstavila arheologinja Krenova, so odkrili tudi svetinjico, ki so jih romarji nosili okoli vratu ali pa so jih obešali v domovih kot priprošnjo za zdravje in plodnost, pojavljale pa so se v 16. ali 17. stoletju. Našli so tudi utež, najverjetneje za zlatnike, francoski gumb iz obdobja po letu 1795, kot tudi rimske novce in kasnejše novce iz 16. in 17. stoletja. Izbrane najdbe z aktualnih izkopavanj na grajski bastiji bodo poleti v Mestnem muzeju Ljubljana predstavili na občasni razstavi.