Ljubljančanka, ki stanuje ob Celovški cesti, je opazila, da ob jutrih javna razsvetljava na omenjeni vpadnici sveti tudi, ko je že dan. Preverili smo, kako se prižigajo in ugašajo luči, ki razsvetljujejo ljubljanske javne površine, in koliko to občino stane. Na ljubljanskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so povedali, da je vklapljanje in ugašanje javne razsvetljave povsod po prestolnici odvisno od letnega časa in intenzitete svetlobe. Kdaj se bodo luči prižgale ali ugasnile, sistemu sporoči fotocelica oziroma svetlobni senzor. Upravitelj razsvetljave v Ljubljani je sicer podjetje Javna razsvetljava, ki ima občinsko koncesijo.
Občinski odlok o urejanju javne razsvetljave v mestu predpisuje, da je osvetlitev občinskih cest in javnih zelenih površin odvisna od dolžine dneva. Oziroma natančneje, da se osvetlitev površin začne oziroma konča pri naravni svetlobi 25 luksov. Ob tem velja omeniti, da uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja okolja predpisuje, da mora upravljalec javne razsvetljave poskrbeti, da je slednja od sončnega vzhoda do sončnega zahoda ugasnjena. To ne velja le v primerih, ko je zaradi goste megle ali močnega snega oziroma dežja slabša vidljivost.
Okoli dva milijona evrov za razsvetlitev javnih površin
Na občini so pojasnili, da Ljubljančane javna razsvetljava stane okoli slaba dva milijona evrov na leto. In sicer so na oddelku povedali, da za javno razsvetljavo plačajo okoli milijon evrov omrežnine (strošek za uporabo distribucijskega omrežja), preostanek zneska pa je porabljena električna energija (tokovina). Lani je občina za javno razsvetljavo plačala nekaj manj kot 1,8 milijona evrov, leta 2017 je strošek znašal 1,98 milijona, leta 2016 pa 1,92 milijona evrov. Leta 2015 je bil »sistem obračunavanja drugačen, zato vam žal ne moremo postreči s podatki,« so pojasnili na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet, ki ga vodi David Polutnik. Za vzdrževanje javne razsvetljave, torej za menjavanje sijalk, kablov in nadzornega centra, namenijo okoli pet milijonov evrov na leto.
Zanimalo nas je tudi, kolikšna je razlika med stroški javne razsvetljave v poletnih in zimskih mesecih, ko so ulične svetilke zaradi krajšega dneva vklopljene dalj časa. Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so povedali, da so za razsvetljavo v mesecih junij, julij in avgust lani odšteli skupaj 400.592 evrov. V zimskih mesecih, torej novembra, decembra in letošnjega januarja pa so skupaj plačali 449.111 evrov. »Velike razlike ni, in sicer zaradi sodobne tehnologije sijalk z minimalno porabo energije.« Znesek tokovine se tako po eni strani niža, kar je rezultat prehoda na varčne svetilke in tehnologijo LED, po drugi strani pa število svetilk z leti narašča,« so razložili na občinskem oddelku. Dejali so, da tehnologija LED »v primerjavi s klasičnimi svetlobnimi viri omogoča znatno večje izkoristke in pa usmerjanje svetlobe«. Ob tem so omenili, da so tudi stroški vzdrževanja LED-svetilk manjši.
Na občini so poudarili, da so po letu 2007 vso javno razsvetljavo uskladili z določili uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Z LED-svetilkami pa naj bi storili predvsem korak v smeri povečevanja energetskega prihranka. Pohvalili so se, da v sklopu obnov cest nove cestne svetilke opremljajo s sistemom prilagodljive razsvetljave. Posebnost teh svetilk je, da lahko upravljalec v poznih nočnih urah zmanjša svetilnost in s tem delež nezaželene oziroma nepotrebne svetlobe.
