Ta mesec se začenja triletni projekt prenove naravnega rezervata ribnikov v dolini Drage pri Igu. Gre za območje sedmih umetnih ribnikov v neposredni bližini središča občine Ig. »V obnovo vodnih objektov gremo zato, ker jezovi ribnikov puščajo in so potrebni obnove. Ribniki so naravni rezervat in kot taki zelo pomembni za biotsko pestrost, ker gre za edine večje vodne površine na Ljubljanskem barju. S tem bomo ustvarili boljše pogoje za habitate ogroženih živalskih vrst,« je potrebo po prenovi pojasnil Janez Kastelic, direktor javnega zavoda KPLB, ki je investitor prenove.
Minuli teden so podpisali pogodbo z izvajalcem prenove, družbo Hidrotehnik – vodnogospodarsko podjetje. Ta bo izvedla prvo fazo prenove, ki je ocenjena na 1,4 milijona evrov z vključenim davkom na dodano vrednost. Obnova bo potekala v dveh sklopih, v prvi fazi pa bo zajela Veliki ribnik s plitvino in Lovsko mlako ter ribnik Špilgut. Iz projektne dokumentacije je sicer razvidno, da bodo izvedli sanacijo nasipov in drugih vodnih objektov. Nasipe bodo plastili z različnimi materiali, obstoječe pa bodo v večji meri odstranili. Na vodni strani je predvidena še pocinkana mreža, ki bo jez ščitila pred bobri.
Ribniki so sicer nastali umetno zaradi gospodarskih aktivnosti znamenite plemiške družine Auersperg iz Turjaka. Nastali so z zajezitvijo potoka Draščica za potrebe ribogojstva, nekateri pa tudi kot rezultat kopanja gline za opeke. Ribniki v dolini Drage pri Igu so bili prvič omenjeni že v katastru Marije Terezije iz leta 1749. Sedaj veljajo za naravno znamenitost, od leta 2004 pa so razglašeni za naravno vrednoto državnega pomena.
Dela bodo potekala v fazah
»Delali bomo postopno, saj iz naravovarstvenih razlogov več kot dveh ribnikov naenkrat ne smemo prenavljati. Najprej se bosta obnovila Veliki ribnik in Špilgut. Do konca projekta pa bomo prenovili vseh sedem ribnikov. Ribniki se bodo izpraznili in potem se obnovi jez. Ta obnova bo v harmoniji s habitatom, saj gre za naravni rezervat in moramo delati z veliko previdnostjo,« je pojasnil direktor. Dela bodo tako postopoma potekala vse do leta 2029, ko naj bi zaključili prenovo vseh sedmih ribnikov. Delalo se bo v fazah, da bo kar najmanj škode za številne živalske in naravne vrste, ki jim je rezervat namenjen.
Gre za več kot dvajset vrst netopirjev in prav toliko vrst kačjih pastirjev, več kot sto vrst metuljev in kar 150 vrst ptic. Leta 2017 je na tem območju potekal dogodek Bioblitz. Gre za dogodek, na katerem biologi skušajo v določenem časovnem roku popisati kar največje število različnih vrst. Na območju Drage jim je tako v 24 urah uspelo popisati kar 1588 različnih vrst rastlin, živali in gliv. Med njimi je bilo 206 vrst z rdečega seznama ogroženih vrst in še 144 zavarovanih vrst. Obnova ribnikov je primarno namenjena ohranjanju oziroma izboljšanju pogojev za dvoživke, raka navadnega koščaka, želvo močvirsko sklednico in druge vodne organizme.
Odkupujejo zemljišča na Barju
Obnova ribnikov se sicer financira iz projekta ŽivoLJub. Gre za nekaj več kot 8,8 milijona evrov vreden projekt, namenjen izboljšanju naravnih pogojev in infrastrukture na skoraj 300 hektarih Ljubljanskega barja. Od omenjene vsote je 3,5 milijona evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj, še 5,3 milijona pa je pristavila država. Med drugim so v okviru projekta odkupili 101 hektar zemljišč, na katerih so travniki, barja in jezera. Še 9,5 hektara zemljišč so odkupili v okviru projekta Life4Adapt. Na letos odkupljenih zemljiščih je bila izvedena košnja, v prihodnosti pa načrtujejo izboljšanje vodnega režima in obnovo vlažnih travnikov, s čimer bodo povečali tudi biotsko raznovrstnost na odkupljenih zemljiščih.