V javnosti najbolj znan del kanalizacije, kanal C0, je del kanalizacijskega omrežja, ki je eno ključnih omrežij Mestne občine Ljubljana. Omogoča odvajanje in čiščenje odpadnih voda, s tem pa tudi varovanje virov pitne vode in okolja. Z zaključkom zadnjega dela kanala se tako zaključuje obširnejši projekt. »To kanalizacijsko omrežje je eno izmed ključnih infrastrukturnih omrežij v Mestni občini Ljubljana. Omogoča odvajanje in čiščenje odpadne kanalizacijske vode, s tem pa tudi varovanje virov pitne vode in okolja,« je izpostavil direktor javnega podjetja Voka Snaga David Polutnik.
Kanalizacijski sistem Ljubljane sicer sestavljajo trije glavni zbiralniki odpadnih voda. Poleg odmevnega kanala C0 še kanal A0 in B0. Prvi, kanal A0, obsega 27.383 objektov in 242 tisoč prebivalcev, pri čemer je 227 prebivalcev že priključenih na kanalizacijo. Kanal B0 obsega 7535 objektov z 52 tisoč prebivalci. Na priklop na tem delu jih čaka še slabih 10 tisoč. Na zadnjem delu, ki vključuje naselja ob reki Savi, je trenutno 9558 objektov. Priklopljenih je že okoli 29 tisoč od skupno 40 tisoč prebivalcev.
Načrti še iz preteklosti
Na območjih, kjer po novem poteka kanal C0, kanalizacija doslej ni bila v celoti urejena. Z zaključkom del je omogočena ukinitev 6500 greznic, poleg 20 tisoč greznic, ki so jih v sklopu gradnje ukinili že v zadnjih desetletjih. Skupno sicer načrti za gradnjo kanalizacijskega sistema segajo daleč v leto 1971, trasa kanala C0 pa je bila v prostorske načrte prvič umeščena že leta 1991.
Čeprav so se v javnosti predvsem v času gradnje zadnjih delov kanala C0 pojavili številni pomisleki glede varnosti okolja, so v Javnem holdingu Ljubljana prepričani, da je sistem varen. »Polnitev tega zbiralnika je velikega premera in polnjen bo največ do 28 odstotkov, razen ko se bo praznil zadrževalni bazen. Takrat bo napolnjen do 40 odstotkov. To pomeni, da že sam po sebi zagotavlja dovolj velik varnostni volumen,« je pojasnil direktor Javnega holdinga Ljubljana Krištof Mlakar. Opomnil je, da so, da bi zagotovili dodatno varnost, vgradili tudi zaščitno kineto.
Ljubljanski župan Zoran Janković je ob tem spregovoril še o nasprotnikih projekta, ki po njegovem mnenju neupravičeno strašijo ljudi. Kot je izpostavil, so se za domnevno varovanje okolja v Ljubljani pojavljali tudi protestniki iz drugih slovenskih občin. »Preseglo je vse meje okusa. Ob vseh varnostnih ventilih ni nobene možnosti, da bi kaj izteklo. Hudo mi je za prebivalce, ki poslušajo neumnosti o tem, da naj bi jih župan zastrupil,« je dodal.
Sega tudi do Vodic in Medvod
Projekt sicer obsega še občini Medvode in Vodice, kjer so nekateri prebivalci že priključeni na dele kanalizacije. Župan Vodic Aco Šuštar je izpostavil, da gre za izjemno pomemben projekt, ki ga je podprla tako stroka kot občinski sveti in ministrstva. Dodal je, da se ljudje že veselijo, da bodo lahko priklopljeni na javno kanalizacijo.
Župan Medvod Nejc Smole je med drugim dejal, da se v javnosti pogosto napačno razume, kateri del medvoških odpadnih vod se bo pravzaprav pretakal po C0, predvsem se večkrat izpostavlja vprašanje industrije. Nobene odpadne vode medvoške industrije se ne bodo nikoli odvajale po kanalu C0, ker se vse industrijske odpadne vode že leta odvajajo po kanalu ob Celovški cesti, je pojasnil.
Kanal C0 bo kanalizacijska sistema Medvod in Vodic povezal z osrednjo ljubljansko čistilno napravo in je del na 135 milijonov evrov z davkom ovrednotenega velikega projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljansko polje. Za projekt je občina dobila okoli 69 milijonov evrov evropskih sredstev in okoli 12 milijonov evrov državnih. Ostalo prispevajo omenjene tri občine.
Občina naj projekt ustavi
Ob koncu del na kanalu C0 so se odzvali tudi v Piratski stranki. »Poudarjamo, da gre za projekt, ki je sporen tako z okoljskega kot tudi s pravnega vidika. O celotnem kanalu ni bila nikoli opravljena neodvisna, celostna okoljska presoja. Kanal je bil administrativno razbit na manjše dele, zato je ves čas govor o gradnji posameznih krajših odsekov. Tak način pridobivanja gradbenega dovoljenja je v nasprotju z evropskim pravnim redom,« je sporočil mestni svetnik Piratov Jasmin Feratović.
Dodal je, da bi glede na to, da kanal poteka čez vodonosnik, ki napaja ljubljanski vodovod, vsakršen prelom cevi lahko pomenil ekološko in zdravstveno katastrofo. Pirati zato občino pozivajo, naj projekt ustavi in zagotovi neodvisno okoljsko presojo ter rezultate na transparenten način razkrije javnosti.