Mestna občina Ljubljana trenutno oddaja 207 poslovnih oziroma upravnih prostorov. Največ površin in posledično tudi najvišji mesečni najemnini odštejeta javni zavod Študentski dom Ljubljana ter Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Študentski dom Ljubljana občini od lanskega leta za 5366 kvadratnih metrov površin za potrebe Akademskega kolegija na mesec odšteje 18.200 evrov, sodišče pa občini za nekaj manj kot 1200 kvadratnih metrov pisarn na mesec plača slabih 12.000 evrov.
Za trgovino v Filipovem dvorcu ponudili 8200 evrov najemnine
Bolj zanimivi so zneski, ki jih občini za najem gostinskih ali trgovskih lokalov odštejejo zasebniki. Najvišjo najemnino za gostinski lokal občini plačuje družba BID za slaščičarno Lolita v Filipovem dvorcu na Cankarjevem nabrežju 1. Na mesec družba odšteje kar 6094 evrov oziroma 33 evrov za kvadratni meter. Trgovski prostor, od katerega občina pobere najvišjo najemnino, je prav tako na prvovrstni lokaciji v Filipovem dvorcu, in sicer gre za trgovino v lasti družbe Dom-trgovina. Slednja na mesec plača 4845 evrov ali slabih 17 evrov za kvadratni meter.
Spomnimo, občina bi za trgovino v Filipovem dvorcu lahko dobila bistveno več. Ko je leta 2015 prejšnji najemnik, družba Dom, nepričakovano odpovedal najemno pogodbo, je občina na novem razpisu dobila dve izjemni ponudbi. Družba Učila International je bila pripravljena plačevati najemnino v višini kar 8200 evrov, družba Majolka pa 7500 evrov, pri čemer je bila izhodiščna zahtevana najemnina postavljena pri »zgolj« 4600 evrih. A občina je na koncu pogodbo sklenila z družbo Dom trgovina (ki je imela istega direktorja in se je ukvarjala s praktično isto dejavnostjo kot prejšnji najemnik Dom), ki je ponudila najemnino v višini 4720 evrov. Na občini so najemno pogodbo z Dom trgovino kljub nižji ponujeni najemnini sklenili zato, ker višina najemnine ni bila edini kriterij, občina je ocenjevala tudi vsebino programa, ki ga je potencialni najemnik nameraval ponuditi v Filipovem dvorcu. Mimogrede, pred odpovedjo pogodbe je družba Dom za prostor v Filipovem dvorcu občini plačevala 6808 evrov najemnine.
Visoke najemnine občini plačujejo tudi lastniki gostinskih lokalov Pop's pizza, Namaste, Romeo in Druga violina. Najemnine se gibljejo od 3100 do slabih 3700 evrov na mesec. Najvišjo najemnino za gostinski lokal zunaj mestnega središča plačuje samostojna podjetnica Marjeta Grmovšek za okrepčevalnico Kongo na naslovu Savlje 101. Za slabih 200 kvadratnih metrov občini plača 2545 evrov. Velja opozoriti, zneski najemnin, ki jih plačujejo najemniki gostinskih lokalov, ne vključujejo morebitne takse za najem javnih površin za gostinski vrt.
Popusti le izjemoma
Mestna občina Ljubljana najemnike za prazne upravne ali poslovne prostore išče z javnimi razpisi, v katerih določi izhodiščno najemnino in morebitne druge pogoje. Pri praktično vseh najemnikih občina najemnino mesečno usklajuje z indeksom cen življenjskih potrebščin. Izjema sta Študentski dom Ljubljana ter delovno in socialno sodišče, so povedali na občinskem oddelku za ravnanje z nepremičninami. S tema najemnika so namreč sklenili dogovor, da je mesečna najemnina fiksna.
S seznama vseh občinskih prostorov v najemu, ki ga je občina pripravila v odgovoru na svetniško vprašanje Zvoneta Čadeža (SDS), je razvidno, da občina 39 najemnikom priznava popust pri najemnini. Najvišji popust (67 odstotkov) je občina priznala Znanstvenoraziskovalnemu centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) za štiri prostore na Trgu francoske revolucije 7. Po pojasnilih oddelka za ravnanje z nepremičninami je ZRC SAZU najemne pogodbe z občino sklenil še v času, ko je za te prostore potekal postopek denacionalizacije. Že v teh pogodbah je bilo dogovorjeno znižanje najemnine za 60 odstotkov. Po zaključku denacionalizacije je občina postala lastnica prostorov v deležu 5/6, preostali delež pa je v lasti ZRC SAZU, kažejo podatki geodetske uprave. Ker ZRC SAZU za šestino lastniškega deleža najemnine ne plačuje, je končna najemnina skupaj z dogovorjenim 60-odstotnim popustom nižja za 67 odstotkov.
Popuste na najemnine imajo le tisti najemniki, ki so pogodbe z občino sklenili v času, ko je veljala odredba o načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem. Ta je namreč v določenih primerih dovoljevala znižanje najemnine recimo za 60 odstotkov. Najemnikov s takšnim popustom je po podatkih občine 31. Na oddelku za ravnanje z nepremičninami so pojasnili, da gre v teh primerih za razna društva, humanitarne ustanove, javne zavode ter umetnike in rokodelce. Konkretno je občina popust pri najemu občinskega prostora denimo priznala Škofijski Karitas, Društvu Kralji ulice, Društvu za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma, Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, Društvu onkoloških bolnikov Slovenije, Društvu bolnikov z osteoporozo Ljubljana, Glasbenemu ateljeju Tartini, Društvu Umanotera, Zavodu za letovanje in rekreacijo otrok, Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, urarju, čevljarju, akademski slikarki, kiparju…
Prihodki od najemnin padajo
Vpogled v zaključne račune občine iz preteklih let kažejo, da prihodki od oddaje poslovnih in upravnih prostorov v najem od leta 2015 upadajo. Če je še leta 2015 občina z oddajanjem poslovnih in upravnih prostorov zaslužila 2,3 milijona evrov, se je lani v proračun iz tega naslova nateklo slabih 1,8 milijona evrov. Na oddelku za ravnanje z nepremičninami so pojasnili: »Zadnja leta pospešeno prodajamo poslovne prostore, ki jih ne potrebujemo za lastno delovanje, zato so prihodki iz najemnin nižji.«
