Na občini so nedavno objavili javni razpis, s katerim iščejo izvajalca, ki bo prihodnji dve leti spremljal kakovost podzemne vode in površinskih vodotokov na območju občine. Namen je predvsem »spremljanje in opozarjanje na kakovost vode v poletnem času na lokacijah, ki jih občani uporabljajo za kopanje, niso pa opredeljene kot naravna kopališča«, piše v razpisu. Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, bo izbrani izvajalec med novembrom 2018 in oktobrom 2020 nadzoroval kakovost pitne vode na štirinajstih merilnih mestih, medtem ko bo kakovost površinskih vodotokov moral spremljati na devetih lokacijah. To je nekoliko manj kot v preteklih obdobjih, ko je bilo za spremljanje vodotokov določenih dvanajst lokacij.
Na ljubljanski mestni občini ob tem zagotavljajo, da nadzorovanja kakovosti vode v ljubljanskih vodotokih ne bodo okrnili, ravno nasprotno, okrepili so ga. Kot pojasnjujejo, je merilnih mest v sklopu rednega monitoringa manj zgolj zato, ker ločeno vodijo bolj podroben dodatni monitoring za Ljubljanico in Savo na več merilnih mestih.
Dodatne lokacije in parametri
»Monitoring površinskih voda smo do sedaj izvajali na 12 merilnih mestih, in sicer mikrobiološke raziskave štirikrat na leto v kopalni sezoni, druge parametre pa enkrat na leto v času nizkih pretokov. A pogostost teh meritev ne omogoča dejanskega vpogleda v stanje vodotoka v primeru, da želimo na nekem območju vzpostaviti kopalne vode,« so odločitev za dodatni monitoring pojasnili na občinskem oddelku za varstvo okolja.
Dodatni monitoring mikrobioloških parametrov, ki pokaže morebitno onesnaženost fekalnega izvora oziroma prisotnost enterokokov in bakterije E.coli, so izvedli že lani. Na Ljubljanici so od aprila do konca septembra enkrat na teden kakovost vode preverili tudi na Špici, pred Hradeckega mostom in na Cankarjevem nabrežju. »Ker so bile izmerjene vrednosti parametrov na vseh treh mestih skoraj identične, smo v letošnjem letu med temi tremi ohranili zgolj merilno mesto na Špici, dodali pa smo tri nova merilna mesta,« so pojasnili na oddelku za varstvo okolja.
Letos dodatne meritve opravljajo tudi pri vstopu Ljubljanice na območje občine v bližini vasi Lipe, pred izlivom Ižice v Ljubljanico in pred izlivom Malega grabna v Ljubljanico. Ob mikrobioloških parametrih na teh štirih lokacijah letos spremljajo tudi nekatere fizikalne in kemijske parametre (na primer prisotnost amonija in nitrata). Letos so na občini začeli dodatno spremljati kakovost vode tudi na Savi pod izlivom Gameljščice in na Gameljščici pred izlivom v Savo. »Podrobnejši monitoring kakovosti Ljubljanice in Save nameravamo izvajati tudi v naslednjih dveh letih,« ob tem napovedujejo na občini.
Kakovost vode še vedno niha
Na dodatnih lokacijah na Ljubljanici je lani mikrobiološka analiza vode pokazala, da je bila voda dva tedna v juniju in teden dni avgusta že ustrezna za kopanje, drugi vzorci pa so bili neustrezni. Na preostalih merilnih mestih na Ljubljanici, kjer so lani izvajali le redni monitoring, je bilo kemijsko stanje vode dobro, mikrobiološko pa neustrezno. Podobni so bili tudi rezultati vzorcev vode iz Save.
Kljub rezultatom analiz se v poletni vročini za skok v Savo na lastno odgovornost odločijo številni Ljubljančani. Ena bolj priljubljenih točk za hlajenje v mrzli reki je denimo pri kajak-kanu centru v Tacnu, medtem ko so do kopanja v Ljubljanici bolj zadržani. Kdaj se bodo Ljubljančani lahko ohladili v Ljubljanici oziroma kdaj bi se reka lahko uvrstila na seznam kopalnih voda, na občini tokrat niso napovedali. Poudarili so le, da morajo biti za razglasitev kopalne vode izpolnjeni »zelo strogi pogoji za kakovost vode«, razglasitev pa je v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor. Pred dvema letoma so se na občini sicer nadejali, da bodo meščani »v Ljubljanici znova lahko plavali julija 2017«, a je lanska kopalna sezona minila brez kopalcev v mestni reki.
