»Vreme me je zanimalo že od malega. Vedno sem gledal vremenske napovedi po televiziji in radarske slike,« pripoveduje Aleš Fleischmann. Posebej ga fascinirajo nevihte, sneženje in drugi izrazitejši vremenski pojavi. Če je ob morju in se približuje nevihta, je ne bo opazoval skozi okno. »Grem do obale, gledam in fotografiram,« se nasmehne.
Ideja, da bi radarsko sliko spremenil v nekaj uporabnejšega, se mu je porodila že v času, ko pametni telefoni še niso bili samoumevni. Želel je program, ki ne bi le pokazal, da nekje dežuje, ampak bi uporabnika opozoril, da se padavine premikajo prav proti njemu. Ko so se razširili pametni telefoni, je zamisel končno dobila pravi smisel. »Telefon imamo skoraj ves čas pri sebi, opozorilo pa nas lahko doseže, še preden dež.«
Fleischmann je študiral računalništvo in informatiko, danes pa dela v družinskem podjetju z dolgo tradicijo, kjer je svoje znanje prav tako uporabil za modernizacijo in avtomatizacijo dela. Programiranje je kljub temu ostalo tisto, kar počne predvsem zase. »To je bolj za dušo,« pravi.
Z Weather Alarmom se je resneje začel ukvarjati okoli leta 2010. Prva različica algoritma je bila precej preprostejša kot današnja. Včasih je pravilno napovedala, da bodo padavine uporabnika dosegle čez pol ure, v resnici pa so prišle deset minut pozneje. Drugič je zgrešila precej bolj. Toda osnova je delovala – in to je bilo dovolj, da je razvoj nadaljeval.
Ko hobi zahteva več časa kot marsikatera služba
Za uporabnika je stvar preprosta: pogleda radarsko sliko in dobi opozorilo. V ozadju pa se dogaja precej več. Algoritem spremlja posamezne padavinske oziroma nevihtne celice, njihovo smer in hitrost, zaznava njihovo krepitev, slabljenje, združevanje ali razpadanje ter na podlagi gibanja računa, ali in kdaj bi lahko dosegle uporabnika. Prav ta del je bil po Fleischmannovih besedah najzahtevnejši. Sistem mora spremljati dogajanje za nazaj in iz tega sklepati, kaj se bo zgodilo v naslednjih minutah. Če se padavinsko območje premika denimo s hitrostjo 33 kilometrov na uro, aplikacija glede na oddaljenost izračuna približen čas njegovega prihoda. Če se intenzivnost medtem povečuje, lahko uporabnika opozori tudi, da prihaja močnejša nevihta.
Toda projekt je z leti postal naporen. Nekoč je moral ločeno razvijati različici za Android in druge sisteme, kar je pomenilo, da je moral praktično vsak popravek narediti večkrat. Del infrastrukture je imel celo doma. Če je med nevihto zmanjkalo elektrike, je prenehala delovati tudi njegova vremenska aplikacija. Ironije mu ni treba posebej razlagati. »Rekel sem si: to ni profesionalno, tako ne gre,« se spominja.
Projekt je zato počasi zastal. Aplikacija je bila približno leto dni tako rekoč napol mrtva. Tudi motivacije je zmanjkovalo. Poznal je namreč občutek, ko v nekaj vložiš mesece dela, nato pa ugotoviš, da je aplikacijo preneslo sto ljudi. Pred leti je razvijal tudi računalniške oziroma mobilne igre in z eno dosegel okoli 1,3 milijona prenosov, pozneje pa je zaradi vse večje konkurence tudi to področje opustil.
Weather Alarm bi lahko doletela podobna usoda. Pri ponovnem poskusu je imela pomembno vlogo žena. »Ves čas mi je govorila: Zakaj ne delaš tega vremena, ko si že toliko časa vložil vanj? Potem sem si rekel, saj res, mogoče bi še enkrat poskusil. Škoda bi bilo,« pripoveduje. Letos se je tako projekta znova lotil resno. Tehnologija mu je delo nekoliko olajšala, infrastrukturo je preselil na strežnike, aplikacijo prenovil in jo junija ponovno aktiviral.
Od opozorila pred dežjem do skupnosti opazovalcev
Ob vrnitvi pa ni želel zgolj obuditi stare aplikacije. »Nisem hotel, da je mrtva aplikacija, ki jo odpreš samo takrat, ko prihajajo padavine,« razlaga. Zato ji je začel dodajati funkcije, zaradi katerih se uporabniki vračajo tudi ob sončnih dneh.
Danes lahko objavljajo svoje fotografije vremena, teh pa se je po njegovih besedah nabralo že okoli tisoč. Uporabniki jih ocenjujejo, aplikacija izbira najbolj priljubljene, na voljo pa so tudi nekakšne vremenske stave. Vprašanje je lahko povsem preprosto: bo danes temperatura presegla določeno vrednost? Za pravilne odgovore uporabniki zbirajo točke, najdejavnejši pa lahko napredujejo med »vremenske mojstre«.
Ti imajo tudi nekoliko resnejšo vlogo. Če uporabnik na terenu vidi padavine, ki jih radar ni dobro zaznal, lahko informacijo vnese v aplikacijo. Preverjena opažanja se nato uporabijo kot dopolnilo radarski sliki in lahko vplivajo tudi na opozorila drugim uporabnikom v okolici. Ker bi sistem brez nadzora hitro postal tarča lažnih prijav, je Fleischmann dodal več varovalk. Več pristojnosti dobijo uporabniki, ki so si z dejavnostjo pridobili dovolj točk in zaupanje.
Aplikacija medtem ni več omejena na Slovenijo. Razširil jo je še na Italijo, Hrvaško in Bosno in Hercegovino. Posamezna območja so ločena, ob potovanju v drugo državo pa aplikacija zazna novo območje in uporabniku ponudi preklop.
Seznam funkcij raste skoraj tako hitro kot Fleischmannov seznam novih zamisli. Vključil je prikaz vetra in njegovih smeri na različnih višinah, kar je lahko uporabno denimo za jadralce, razvija boljši prikaz sneženja, aplikacija prikazuje zgodovino padavin in poti neviht, vanjo pa je vključil tudi podatke o potresih in požarih. »Pri potresu nad določeno magnitudo lahko uporabnik prejme obvestilo, satelitski podatki pa omogočajo tudi prikaz toplotnih točk pri večjih požarih.«
Vse to za zdaj nastaja ob redni službi – popoldne, zvečer in ob koncih tedna. Stroški pa niso več zanemarljivi. Strežniki stanejo, pri množični uporabi zemljevidov in drugih storitev se hitro pojavijo omejitve. Ko je ugotovil, da bi ga uporaba zemljevida lahko stala okoli 500 evrov na mesec, je rešitev našel po svoje: izdelal je svoj zemljevid. Oglasov v Weather Alarm za zdaj ne želi. Za Slovenijo bi aplikacijo rad, če bo le mogoče, ohranil brezplačno, pri širitvi v druge države pa razmišlja tudi o sponzorjih oziroma modelu, ki bi pokril vsaj del stroškov.