V Mestnem muzeju Ljubljana bo od jutri, 2. junija, in vse do konca poletja, 20. septembra, na ogled razstava Gremo na morje soavtoric Ane Pokrajac Iskra in Barbare Savenc, ki s predmeti iz zbirke Mestnega muzeja Ljubljana razpira vpogled v zgodovino poletnih oddihov na morski obali. Čeprav je razstava majhna, z izbranimi predmeti, slikami, fotografijami in oblačili odpira široko ter zanimivo temo, ki nima tako zelo dolge zgodovine, in pripoveduje o tem, kako so se poletni oddihi skozi tehnične, gospodarske in družbene preobrazbe razvili v množični fenomen, kot ga poznamo danes.
Skozi čas se je tako spreminjala povezava z morjem in ob tem odnos do njega ter njegova vloga v vsakdanjiku. Hkrati so se spreminjali navade, pričakovanja in doživljanje morskih počitnic, kar bo s predstavitvijo razstavljenih predmetov, razglednic in fotografij ter spremljevalnimi besedili s širšim vpogledom v zgodovinski kontekst razvoja obmorskega turizma, potovanj in preživljanja prostega časa pospremil razstavni katalog.
Letovati so prvi začeli Angleži
»Začetek odhajanja na morje je v Evropi povezan z industrijsko dobo in v njej z vlakom, ki je Dunaj povezal s Trstom, s čimer so se leta 1857 odprla vrata morja tudi v Ljubljani. Sicer so začetniki počitnic na morju, kar sega v sredino 19. stoletja, Angleži. Angleška manija, povezana z morjem in obmorskimi doživetji, se je nato razširila v Francijo, kot se je tudi trend letovanj z najpremožnejših slojev razširil med delavce. Angleži so že v 19. stoletju omogočili delavcem, da so z vlakom odšli na morje, in tako tudi Blackpool (angleško obmorsko letovišče, op. a.,) še danes slovi kot središče delavskega turizma,« je zgodovinske začetke koncepta morskih počitnic strnila soavtorica razstave Barbara Savenc.
Prvotna angleška zamisel o oddihih na morju, kar se je začelo kot modna muha aristokratov, pa je ne le zaradi razmaha industrijske dobe in njenih pridobitev, kot je bil denimo parni stroj, temveč tudi zaradi blagodejnih vplivov morskega oddiha, ki so mu jih začeli pripisovati, začela osvajati vse širši krog družbe. »Obljuba zdravnikov, da je morje dobrodejno, če ne kar nujno za ohranjanje zdravja modernega človeka,« kot so zapisali ob razstavi, »je tako ob koncu 19. stoletja prepričala delavski razred.« Obmorska letovišča pa so postala izletniški kraji, tudi za kratek predah ob koncu tedna.
Čas sindikalnega turizma
Parniki so razvoj morskega dopustovanja omogočili tudi na območju Avstro-Ogrske in tako je na tedanji »avstrijski rivieri« začel vznikati letoviški Portorož. Prvi turisti so prihajali z Dunaja in iz ogrskih krajev. Redki Ljubljančani so začeli obmorska letovišča odkrivati šele v desetletjih med obema svetovnima vojnama. Kar je bil prav tako čas, ko je z organizacijo Jadranska straža začela zoreti tudi »pomorska zavest, skupaj z jugoslovanskim duhom«. To je še en del zgodovine, ki jo osvetljuje aktualna razstava ljubljanskega mestnega muzeja.
Šele v Jugoslaviji, po drugi svetovni vojni, so slovenski turisti z »modernim načinom življenja« začeli množično obiskovati morsko obalo, relativno mlad družbeni fenomen še predstavlja razstava. »Večina jih je morje prvič videla in v njem zaplavala z uveljavitvijo sindikalnih počitnic, ki jih je omogočila splošna pravica do večdnevnega in plačanega letnega dopusta.«
Umetnine in predmeti z morskimi motivi
Razmah morskega počitnikovanja, ki je skozi zgodovino postalo tudi sinonim za svobodo in z začasnim odmikom od vsakdanje resničnosti tudi čas ležernosti in brezskrbnosti, je na razstavi obravnavan skozi izbrana likovna dela, fotografije in različne vsakdanje predmete. Tako je v muzejski sobi med drugim na ogled neoklasicistični stol, ki se na prvi pogled ne zdi neposredno povezan s tematiko postavitve. A kot je pojasnila soavtorica razstave Ana Pokrajac Iskra, je polnjen z morsko travo. Prav tako je kustosinja opozorila na vitrino z razstavljeno manšeto z ročno naslikanimi jadrnicami in obročem za prtič, prav tako s podobo jadrnice, kar prikazuje vsakdanje predmete, preko katerih so prizori morja simbolno vstopali v domove.
Na ogled je tudi ženska morska obleka za večere na terasah z glasbo iz zbirke znane lekarniške družine Bahovec, ki je med prvimi hodila v Opatijo in vsako leto najemala vilo v Crikvenici. Del razstave so prav tako kopalno ogrinjalo, podloga z makovimi cvetovi in rdeča torba za plažo iz zapuščine Zlate Hribar. Poseben kos predstavljajo moške kopalke iz 30. let prejšnjega stoletja, narejene iz lasteksa, iz česar so po volni in bombažu izdelovali ta nov kos oblačil. Predstavljeni so tudi natikači, eni prvih, ki jih je bilo mogoče kupiti pri nas, kar po drugi svetovni vojni nikakor še ni bilo običajno.
V sodobnost pa se razstava obrača prek ekološkega vidika, problema onesnaževanja morskega okolja.