"Uredba o plovnosti posodablja način vožnje po tem delu Ljubljane, zagotavlja varnost in omogoča, da Mestna občina Ljubljana in druge občine ob Ljubljanici uredijo plovnost na svojem delu," je za STA pojasnil minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Napovedal je, da bodo občine in ministrstvo zagotovile plovbo od Vrhnike do Vevč.
Uredba, na katero se je po Novakovi navedbi čakalo 13 let, določa, da se po Ljubljanici lahko vozijo ladjice za potniški ali tovorni promet, ki so dolge do 15 metrov. Ladjice imajo lahko po uredbi električne ali druge nebencinske in nenaftne pogone. Prehodno obdobje za zamenjavo motorjev je konec maja 2027.
Novak je poudaril, da bo vodni promet povezal glavno mesto z okoliškimi kraji in odprl nove možnosti prevoza za uporabnike po Ljubljani. "Želim si, da čim prej pride do vključitve v javni mestni potniški promet. To bi pomenilo, da bi se lahko s kartico Urbana po Ljubljani prevažali ne le z avtobusi, ampak tudi z ladjicami," je dejal.
Krožna plovna pot je sicer še v v fazi izdelave strokovnih podlag, ki bodo postavile omejitve in možnosti umestitve načrtovanih posegov v prostor, je pristavil namestnik direktorja Energetika Ljubljana Srečko Trunkelj. "V letu 2028 ali 2029 naj bi se začela gradnja teh objektov, in leta 2031 bi morala biti krožna plovna pot aktivna ter bi jo lahko začeli uporabljati," je dodal. Celotna investicija, ki predvideva tudi energetsko izrabo Ljubljanice, je vredna okoli 54 milijonov evrov.
Vršilka dolžnosti direktorice direkcije za vode Lidija Kegljevič Zagorc je medtem za STA spomnila, da danes v sklopu vladnega obiska Ljubljane označujejo tudi zaključek prve etape protipoplavne ureditve reke Gradaščice, in sicer na območju Kozarij.
Druga etapa medtem sega v občino Dobrova - Polhov Gradec, kjer sta glavna projekta ureditev zadrževalnika Razori in hudourniškega zaledja. K temu nameravajo pristopiti še v letošnjem letu. "Do konca leta 2029 pa bi bil izveden cel projekt, ki bo omogočila protipoplavno zaščito okoli 17.000 prebivalcev Ljubljane," je dodala.
Vzporedno s tem v Ljubljani poteka tudi projekt gradnje protipoplavnih nasipov v Srebanjih. Če bo javno naročilo zaključeno v marcu, se z aprilom začenja tudi izvedba tega projekta. Še vedno pa tečejo tudi sanacijski projekti, povezani z neurji, je navedla. Z današnjim dnem je odprt tudi Mali Graben, kjer je dalj časa potekala širitev struge.
"Z vsemi temi ukrepi izboljšujemo stanje voda in zmanjšujemo poplavno ogroženost ljudi," je pristavila Kegljevič Zagorc.