Ljubljana bo dobila prvo povsem ograjeno naselje. Investitor Givo inženiring je vzor poiskal v ZDA, kjer v takšnih soseskah ločeni od drugih živijo najpremožnejši ljudje. Na Bokalcah bo od aprila prihodnje leto podobno. Do takrat bo investitor zgradil vso spremljajočo infrastrukturo (zunanji fitnes, mini golf, otroška igrišča, osvetljene ceste…), okoli postavil ograjo, vstop na območje pa bo mogoč le skozi vhodni portal, ki ga bodo lahko odpirali zgolj lastniki tamkajšnjih hiš.
Givo inženiring je konec leta dobil gradbeno dovoljenje za prvo fazo investicije, v kateri bo mogoče zgraditi 41 vil. Te bodo kupci parcel po natančno določenih standardih zgradili sami, od investitorja pa bodo pred tem odkupili komunalno opremljene parcele. Kot je povedal vodja projekta David Vidrih, bodo predvidoma prihodnji mesec začeli redno prodajo parcel in gradnjo soseske.
Prostorski načrt predvideva tudi obnovo gradu
Vidrih je povedal, da je zanimanje kupcev nad pričakovanji. Koliko bodo morali odšteti za kvadratni meter, ni razkril. Kot pravi, se z izvajalcem del še pogajajo, od tega bodo tudi odvisne cene. Je pa jasno, da bodo visoke. Vidrih ni razkril niti, koliko bo projekt stal. Pravi, da je to poslovna skrivnost in da bodo del financirali iz lastnih sredstev, del pa iz bančnih posojil. Enainštirideset vil in infrastruktura v ograjeni soseski spadajo pod prvo fazo projekta, predvidene so tri.
Občina je podrobni prostorski načrt za to območje sprejela že februarja leta 2014. Po njem je poleg gradnje soseske enostanovanjskih stavb (soseska z vilami) mogoče zgraditi tudi oskrbovana stanovanja (do 45 stanovanj) in prenoviti grajski kompleks Bokalce. Prostorski načrt med drugim v gradu predvideva rezidenco za državnike oziroma diplomate ali hotel, medtem ko bo moral investitor del dotrajanega poslopja ohraniti. Načrtovano je tudi parkirišče pod na novo urejenim grajskim parkom, investitor pa se bo moral držati konservatorskega načrta. Za gradnjo oskrbovanih stanovanj in obnovo gradu še nima gradbenega dovoljenja.
Kako smiselne so ograje?
Na vprašanje, zakaj so se odločili za ograjeno zaprto naselje, Vidrih odgovarja, da »želijo kupcem omogočiti dodatno varnost«. Aidan Cerar, sociolog z ljubljanskega Inštituta za politike prostora (IPoP), pravi, da z varnostnega stališča ograjevanje nima prav velikega smisla.
»Ljubljana je varno mesto, hkrati pa je vprašanje, ali ograje res zagotavljajo varnost. Verjamem, da varnost zagotavljajo ljudje na ulici, tukaj pa prav veliko ljudi na ulici verjetno ne bo, ker gre za odmaknjeno sosesko,« je dejal Cerar in pojasnil, da se mu ograjevanje sosesk v prestolnici ne zdi smiselno. »Raznolikost in srečevanje različnih skupin ljudi dela bivanje v mestu zanimivo, hkrati pa sta pomembna mešana raba in gostota uporabnikov,« je povedal in opozoril, da je soseska tudi odmaknjena.
»Raziskave kažejo, da si sicer veliko Slovencev želi bivati v bližini narave v enodružinski hiši. A je to izrazito netrajnostna oblika bivanja. Infrastruktura je zelo draga, prav tako njeno vzdrževanje, prebivalci takšnih sosesk morajo vsakodnevno uporabljati avtomobil. To je slabo za vse, zato se sodobna mesta, tudi Ljubljana, temu skušajo izogibati,« razlaga Cerar.
Takšno bivanje je precej drugačno kot v številnih drugih ljubljanskih soseskah, v katerih živijo ljudje različnega ekonomskega in socialnega položaja. »Življenje v mestu, v katerem blizu drug drugega prebivajo bogatejši in revnejši meščani, je prijetnejše, hkrati pa s tem obe skupini samo pridobita. Višja je stopnja zaupanja in večja družbena povezanost. Zapiranje v ozko skupino pa poglablja razlike in je nezaželeno,« je dodal Cerar.
