Vila Zlatica na Cesti 27. aprila 47 se pred mimoidočimi od zunaj že kiti z novo podobo. Sveža svetla fasada je nadomestila umazano in na več mestih že poškodovano fasado. Napis Vila Zlatica nad vhodno lopo na vzhodni fasadi se je svetlikal v pozno poletnem soncu. Toda podoba doma nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, ki je med drugim zaslužen za popotresno obnovo in razvoj Ljubljane, še ni končana. Vodja projekta prenove Jerneja Batič z ljubljanskega oddelka za kulturo pričakuje, da bi prenovljena Vila Zlatica vrata prvim obiskovalcem lahko odprla v začetku prihodnjega leta.
Vilo, ki ima za sabo že dobrih sto let zgodovine, je »Hribar kupil kmalu po izgradnji, vendar jo je nekaj časa oddajal, ker je živel na Češkem. Nato pa je v 30. letih prejšnjega stoletja Hribar prenovil vilo, dozidal vhodno lopo in stavbo podaljšal v smeri proti vrtu,« začetke tega kulturnega spomenika lokalnega pomena opisuje vodja projekta prenove. Hribar je pred drugo svetovno vojno dal k hiši zgraditi tudi bunker. Kdaj točno je bilo to, ni treba brskati po pisnih virih, saj je z vrta na steni bunkerja jasno razvidna letnica 1940. V tem manjšem prostoru bo mestni muzej postavil razstavo o življenju v Ljubljani pred začetkom vojne in o Hribarjevem usodnem protestu proti italijanski okupaciji.
Robidnice in malinebodo zamenjale vrtnice
Batičeva, ki je vodila tudi celoviti prenovi Plečnikove hiše in Švicarije, je zadovoljna z dosedanjim potekom obnove Hribarjeve vile, čeprav so se morali že kar kmalu po začetku spopasti z zapleteno zagato, kako preprečiti vlago v kletni etaži zaradi zalednih voda, ki se z Rožnika stekajo v Rožno dolino. Pojasnila je, da so pod hišo izkopali prostor, v katerem je jašek, kamor se steka ta voda. Slednjo nato črpalka prečrpava v kanal na vzhodni strani hiše. »Za zdaj kaže, da ta rešitev dobro deluje. Ni pa bil to enostaven poseg. Morali smo izkopati prostor pod hišo, ne da bi jo pri tem kakor koli poškodovali,« je dejala Batičeva.
Vzdolž omenjenega kanala se za vilo že nakazuje potka na vrtu, ki jo od bodočih zelenic ločuje neke vrste nizek robnik iz kamnov. »Ti kamni so se v zemlji ohranili. In ko so konservatorji preučevali vrtove iz tistega časa, so ugotovili, da so bile takšne obrobe pogoste,« je povedala vodja projekta. Batičeva je omenila, da bodo vzdolž zahodne parcelne meje zasadili gabrovo živo mejo, ki je bila nekoč priljubljena v vsej Rožni dolini. Ob odtočnem kanalu na drugi strani parcele pa bodo zasadili vrtnice, a v Hribarjevem času so tam rasle robidnice in maline, je dejala Batičeva. Iz sadja na vrtu je gospodinjska pomočnica Hribarjevih delala bombone, se spominja Batičeva, ki je v otroških letih stanovala v bližini. »Kot otrok sem se potikala tu okoli in mi je gospa v roke stisnila bombone iz malin, ki so rasle na vrtu. Spominjam se njene sobe na podstrešju, kjer je imela mizo, polno raznih kozarcev, semen, rožic,« je pripovedovala Batičeva. Tudi po prenovi bo vrt za Hribarjevo vilo zasajen s sadnim drevjem.
Hribarjeva služkinja je imela na podstrešju dve sobici – ena je bila očitno delovni prostor, druga pa spalnica. V teh dveh sobah bo po prenovi predstavljena socialna zgodovina Ljubljane. V preostanku podstrešja bodo urejeni manjši depoji in multimedijski prostor.
Pohištvo že leta v depojih
Čeprav je bila pred prenovo navzven vila mogoče videti v slabem stanju, pa je v notranjosti ohranila ogromno originalnih elementov. Batičeva je povedala, da so v vseh sobah našli originalne stenske poslikave, ki so jih restavrirali oziroma na manjkajočih delih dopolnili. Praktično vsaka soba ima edinstveno poslikavo, ohranjene pa so tudi lončene peči in originalni parketi. Z najlepšima vzorcema parketa se ponašata nekdanja Hribarjeva spalnica in pod njo knjižnica. Hribarjeve knjižne omare bodo konservatorji v naslednjih tednih restavrirali kar tam. Zaradi strahu pred poškodbami jih namreč ne želijo razstavljati, je pojasnila Batičeva. Hribarjeva knjižna zbirka, ki je bila tudi osnova za nastanek Slovanske knjižnice, je danes shranjena v NUK in bo tam tudi ostala. Knjižne police v vili bo zapolnil Forum slovanskih kultur, ki bo skupaj z Mestnim muzejem skrbel za programske vsebine v prenovljeni vili. Sodelovanje s forumom naj bi simboliziralo Hribarjevo močno vez s slovanskim svetom.
Če bo pritličje vile namenjeno dogodkom in razstavam, ki jih bosta pripravljala Forum slovanskih kultur in Mestni muzej, bo prvo nadstropje vile namenjeno muzejskemu prikazu meščanskega življenja. Tam bo mestni muzej razstavil originalno pohištvo Hribarjevih, ki je bilo doslej shranjeno v depojih. Del tega pohištva je muzej v preteklosti kupil, del pa ga je podarila Hribarjeva hči Zlatica. Da je Hribarjeva vila v javni lasti, je zaslužna ravno dr. Zlatica Hribar, saj je ob smrti hišo darovala državi, ta pa jo je po več letih zanemarjanja brezplačno prenesla na občino. V spomin na Zlatico bo urejen manjši razstavni prostor v njeni mladostniški sobi, je dejala Batičeva.
Razkazala nam je tudi po njenih besedah »najmodernejšo kopalnico tistega časa«. »Hribar je prizidal južni del hiše in kopalnico naredil veliko večjo in svetlo,« je Batičeva izpostavila, da takšne kopalnice v tistem času niso bile običajne. Tudi danes bi si marsikdo želel tako prostorne kopalnice namesto brezoknih čumnat, ki smo jih vajeni v stanovanjskih blokih.
