Skupinski popis je društvo Dinaricum organiziralo v okviru projekta Divje živali Ljubljane 2, ki poteka med marcem in oktobrom. »Ciljne vrste projekta, ki ga sofinancira MOL, so evrazijska vidra, beloprsi jež in evropski dihur. Te vrste spremljamo s fotopastmi, ki jih imamo postavljene v vzhodnem delu občine,« je bistvo povzela vodja projekta Neža Brlan iz društva Dinaricum.
Vidra velja za ogroženo vrsto, ki je bila zaradi lova za krzno nekoč skoraj iztrebljena. Po besedah sogovornice se njena populacija postopoma obnavlja. »S popisi dobimo občutek o trenutnem stanju populacije. Ker je nočna žival, jo redko opazimo v živo, zato spremljamo posredne znake njene prisotnosti, kot so iztrebki, sledi in podobno,« je pojasnila Neža Brlan. Dodala je, da so mostovi za opazovanje še posebno uporabni, saj delujejo kot streha in zaščitijo sledove pred dežjem, zato ostanejo vidne dlje časa.
Najprej sledi nutrije
Da bi pregledali čim večje območje, je bil dogodek odprt tudi za širšo javnost. Oblikovali so pet skupin, v vsaki pa je sodeloval vsaj en član društva. Štiričlanska skupina pod vodstvom organizatorke Klare Žos je raziskovala območje Iga. Člani skupine so povedali, da vider še nikoli niso popisovali, za dogodek pa so izvedeli prek družbenih omrežij. »Zdelo se nam je zanimivo, in ker smo biologi po srcu, smo se prijavili,« je povedal študent mikrobiologije Klemen Saje.
Prvo postajališče je bil most čez Prošco pri izvozu na avtocesto. Ocenili so, ali je območje primerno za življenje vider in koliko je prisoten človeški vpliv. »Vidre še vedno najbolj ogroža človek, predvsem z onesnaževanjem in uničevanjem njihovega habitata,« je povedala Klara Žos. Člani društva so med raziskovanjem izpolnjevali obrazce, in sicer so zapisovali podatke s terena, kot so značilnosti obale ter sledovi in drugi posredni znaki prisotnosti vidre in drugih živali.
Pod prvim mostom so opazili ribe, s katerimi se vidre prehranjujejo. Kljub temu na blatni obali niso našli njihovih sledi, temveč sledi nutrije. So iztrebki nutrije podobni tistim od vidre? »Ko enkrat vidiš, kako izgleda iztrebek vidre, ga zelo težko zgrešiš, tudi če je star. V njem lahko opazimo ostanke njene prehrane, kot so ribje kosti in luske. Če je jedla rake, so lahko iztrebki tudi nekoliko rdečkasti. Iztrebki imajo tudi značilen vonj po ribah,« je odgovorila Klara Žos.
Sledi vidre niso našli niti pod drugim mostom. Študentka biotehnologije Brina Manfreda Golob je bila kljub temu zadovoljna z iskanjem. »Ne znam si predstavljati, kako velika je verjetnost, da najdeš sledi vidre. To, da jih še nismo našli, me ne moti. Še vedno je zabavno in zanimivo opazovati druge vrste,« je povedala in dodala, da ji je terensko delo zelo pri srcu. Pozitiven je ostal tudi Klemen Saje: »Nisem vedel, kakšne sledi puščajo nutrije. Pričakoval sem manjše.«
»Srati kot vidra«
Pri tretjem mostu je skupina vendarle naletela na sledi vidre. Ker je most v neposredni bližini poligona za paintball in hiš, so zapisali, da je človeški vpliv velik. »Vidra z iztrebki označuje svoj teritorij. Zato jih rada odlaga na vidna mesta, pri čemer si pogosto izbere tudi manjše skale,« je pojasnila Klara Žos. Prav ona je prva opazila več kot deset odtisov na blatnem delu obale nad skalami. »Vidrina stopinja se razlikuje od mačje in pasje po značilni okrogli obliki prstnih blazinic, ki so lahko v smeri kremplja nekoliko zašiljene,« je udeležencem razložila, zakaj gre za sled vidre.
Sledi so izmerili, pri čemer je odtis sprednje tace meril približno šest krat šest centimetrov, zadnja taca pa je bila nekoliko večja. Slednja je med člani skupine povzročila največ navdušenja. »Ker se zelo razlikuje od stopinj drugih živali,« je pojasnil Klemen Saje. Dodatno so se razveselili, ko so kmalu zatem našli tudi prvi iztrebek vidre, na drugem bregu pa jih je bilo še več kot deset.
»Od kod pa izraz, da nekdo serje kot vidra?« je veselo vprašal Klemen Saje. »Če je vidri kak kamen še posebej všeč, se bo večkrat vračala na isto mesto in tam puščala iztrebke. Tako se sčasoma naredi pravi kupček, zato se zdi, kot da je tega veliko,« mu je odgovorila Klara Žos.
Pod omenjenim mostom so našli tudi gvano netopirjev, nekaj metrov stran pa je plavala nutrija. Skupina je sledi vidre našla še pod dvema mostoma v Črni vasi, nekateri mostovi pa niso bili primerni za bivanje vidre.
Brina in Klemen sta po končanem popisu povedala, da rada preživljata čas v naravi. »Na običajnem sprehodu pogosto sploh ne opaziš, kako prisotne so nekatere živali in njihove sledi,« je dejala Brina Manfreda Golob. Na vprašanje, ali bi pri dogodku kaj spremenila, je v šali odvrnila, da bi oblekla dolge hlače, in pokazala lise opečene kože po nogah. »Koprive nam res niso prizanesle,« se je pomuzal tudi Klemen Saje.