Med stojnicami z vintage oblačili, unikatnimi kreacijami slovenskih oblikovalcev in zanimivimi primeri predelave zavrženega tekstila je bilo živahno. Obiskovalci so brskali med oblačili, preverjali etikete in iskali kose, ki jih ni mogoče najti na policah običajnih trgovin. Ustavilo se je veliko mladih, predvsem takšnih, ki imajo občutek za odgovorno modo in jim ni vseeno, od kod prihajajo njihova oblačila. Da rabljena moda že dolgo ni več zgolj poceni alternativa nakupovanju, je dokazovalo tudi zanimanje tujih obiskovalcev. Nekateri so na delu z vintage oblačili opravili kar precejšen nakup.
»Namen je promocija odgovornejše modne porabe. Ljudem želimo pokazati različne načine, kako lahko vzpostavijo odgovornejši odnos do mode in si ustvarijo garderobo, ki je prijaznejša do okolja, ljudi in živali,« je pojasnila Tea Hegeduš, predavateljica modnega stilizma in modnega komuniciranja na fakulteti za dizajn, prav tako urednica modne revije Gloss.
Ena kakovostna majica namesto petih poceni
Trajnostna moda postaja vse pomembnejši del sodobnega oblikovanja. Tudi študenti fakultete za dizajn se vse bolj posvečajo zmanjševanju tekstilnih odpadkov, ponovni uporabi materialov in oblikovanju brez odpadkov. »V zadnjih letih je poudarek na trajnosti znotraj oblikovanja zelo močan. Pri modnem oblikovanju poskušajo izhajati iz trajnostnega vidika, uporabljati čim manj materiala, ki bi končal med odpadki, in iskati možnosti predelave. To je postalo nekakšna rdeča nit sodobnega modnega oblikovanja,« je povedala Hegeduševa.
Podobno velja za številne slovenske modne znamke, ki ustvarjajo manjše kolekcije, pogosto po naročilu in z veliko ročnega dela. Toda trajnost ima svojo ceno. »Navajeni smo, da za majico odštejemo deset ali petnajst evrov, potem pa kupimo pet takšnih majic. Namesto petih majic za petnajst evrov bi lahko kupili eno za sto ali sto dvajset evrov. Tiste poceni bomo morda hitro zavrgli, kakovostno pa lahko nosimo dvajset ali trideset let,« je ponazorila.
Ob tem poudarja, da višja cena pogosto vključuje pošteno plačilo za delo, kakovost materiala in odgovoren način izdelave. Pomembno pa je tudi, kako oblačila kombiniramo. »Dober črn suknjič je bil dober pred tridesetimi leti, dober je danes in dober bo tudi čez sto let,« je prepričana sogovornica.
Ko zavržena oblačila postanejo unikatna
Posebno pozornost je pritegnila ustvarjalna predelava oblačil oziroma upcycling, pri kateri stari kosi dobijo novo uporabnost in podobo. Svojo kolekcijo, nastalo v okviru magistrske naloge, je predstavila tudi mlada oblikovalka Maša Brna. »Ideja je bila, da vzamem oblačila, ki že obstajajo, saj je danes na trgu prava poplava vsega. Želela sem jih predelati in jim dati novo vrednost,« je povedala.
Materiale najpogosteje išče v trgovinah z rabljenimi oblačili, pri projektu pa se je povezala tudi z Ekotekstilom. Njihova predstavnica Saška Susman je pojasnila, da želijo poleg zbiranja odsluženega tekstila razvijati tudi možnosti njegove ponovne uporabe in lokalnega sortiranja v Sloveniji.
Brnova opaža, da mladi po vintage oblačilih ne posegajo nujno samo zaradi okoljske ozaveščenosti, ampak tudi zaradi želje po drugačnosti. »Vsi nosimo bolj ali manj enake stvari. Ko greš v trgovino z rabljenimi oblačili, pa najdeš kos, kakršnega drugje ne boš več dobil. Če ga še malo predelaš, postane toliko bolj unikaten. Je samo tvoj.«
Ko se srečata avtomobilsko oblikovanje in moda
Med zanimivejšimi predstavitvami je bila tudi kolekcija študentk fakultete za dizajn, ki je nastala v sodelovanju z avtomobilsko znamko Lexus. Navdih so našle v japonski filozofiji mojstrstva takumi, ki poudarja natančnost, ročno izdelavo in pozornost do podrobnosti. »Študentke so vrednote avtomobilske industrije prenesle v modno kolekcijo. Ker je pri Lexusu velik poudarek na ročni izdelavi in detajlih, so tudi same kolekcijo izdelale ročno. V posameznih elementih lahko prepoznamo celo oblikovne poteze avtomobilske maske,« je pojasnila Hegeduševa. Takšna sodelovanja po njenem mnenju odpirajo nove možnosti povezovanja različnih ustvarjalnih področij.
Med zanimivejšimi predstavljenimi znamkami je bil tudi mladi start-up, ki je pod znamko Elanciere predstavil podporni nedrček, ki klasično zasnovo nadgrajuje s povezanim sistemom podpore.