V Plezalnem centru Ljubljana v Štepanjskem naselju je bilo v soboto pozno popoldne še posebej živahno. Obiskali smo uradno odprtje novega prizidka, kjer so se zbrali številni ljubitelji plezanja, trenerji, starši in mladi športniki. Na novih balvanskih stenah so se plezalci pomerili v finalnem tekmovanju, ob blazinah pa ni manjkalo glasnega navijanja, spodbudnih vzklikov in aplavzov. Sproščeno, družabno in hkrati tekmovalno vzdušje je pokazalo, zakaj balvansko plezanje navdušuje vse več mladih.
Na Pesarski cesti 10 so po 14 letih delovanja odprli prizidek, ki pomeni pomemben mejnik v razvoju centra. Obstoječim štirim dvoranam in zunanji plezalni steni so dodali dve novi dvorani s skupno 450 kvadratnimi metri balvanskih plezalnih površin. Center zdaj ponuja približno 2000 kvadratnih metrov plezalnih sten na 1850 kvadratnih metrih tlorisne površine, hkrati pa lahko sprejme do 200 plezalcev. S tem je postal največji plezalni center v Ljubljani.
Od zamisli do 2,2 milijona evrov vredne naložbe
Pot do nove pridobitve ni bila kratka. Kot je ob odprtju pojasnil direktor Plezalnega centra Ljubljana Matjaž Jeran, so o širitvi razmišljali že ob nastanku prvotnega objekta. Pomembno vlogo je imel takratni ljubljanski podžupan in arhitekt Janez Koželj, ki je pomagal zamisel umestiti v prostorske načrte mesta. »Že takrat je gospod Koželj govoril o ideji dveh balvanov, ki sta se odkrušila iz Kamniško-Savinjskih Alp,« se je začetkov spominjal Jeran.
Zemljišče za širitev so od Mestne občine Ljubljana kupili leta 2018, leto pozneje začeli projektirati, leta 2022 pa pridobili gradbeno dovoljenje. Toda visoke cene gradbenih del so načrte začasno ustavile. Prvotna zasnova bi zahtevala preveliko zadolževanje, zato so projekt prilagodili finančnim zmožnostim. »Prepričan sem bil, da bi bila to za nas težava, ker bi bili krediti in obveznosti preveliki,« je pojasnil Jeran. Po spremembi načrtov in dogovoru o financiranju so gradnjo vendarle izpeljali. Končna vrednost naložbe znaša 2,2 milijona evrov.
Odprtja se je udeležil tudi Janez Koželj, ki ni skrival zadovoljstva, da je dolgoletna zamisel postala resničnost. »Zamisel o športnem centru, ki bi povezoval in služil Štepanjskemu naselju in Fužinam, se je porodila že pred 14 leti,« je povedal. Spomnil se je tudi, kako drugačno je bilo nekoč to območje. »Tu je bila ena baraka, zdaj pa vidiš, da je to živ center, ki ga ves čas poganja mladina.« Po njegovih besedah je prav razmah balvanskega plezanja pokazal, kako pomembna je bila širitev. »Ko vstopite v plezalni center, vidite mlade ljudi, navdušene plezalke in plezalce. Balvanski del pa je zadnje čase še bolj priljubljen, saj ne potrebuješ vrvi in plezaš na manjši višini.«
Brez mladih ni prihodnosti plezanja
Čeprav nova pridobitev pomeni več prostora in sodobnejše pogoje, je Jeran poudaril, da glavni razlog za širitev niso bile zgolj dodatne plezalne površine. »Primarna motivacija z moje strani je bila, da naredimo nekaj, s čimer bomo v objektu zadržali mladino,« je povedal.
V centru, ki ga letno obišče okoli 100.000 ljudi, imajo razvito plezalno šolo s 400 otroki in mladostniki, redne vadbe pa obiskuje tudi približno 160 odraslih. Toda med epidemijo covida-19 in po njej so opazili, da del mladih izgublja zanimanje za ustaljene oblike treninga. »Ko smo gradili prvo hišo, nismo dojemali, kako pomembno bo balvansko plezanje za množice,« je priznal Jeran. Mladi so si želeli več sproščenosti, druženja in možnosti, da pridejo plezat tudi brez vnaprej dogovorjenega partnerja za varovanje.
Balvansko plezanje jim omogoča prav to. Namesto vrvi in visokih sten ponuja krajše, vendar pogosto izjemno zahtevne plezalne probleme, pri katerih je treba združiti moč, ravnotežje, tehniko in iznajdljivost. Plezalci lahko prihajajo sami, skupaj iščejo rešitve in drug drugega spodbujajo. »Brez mladine ni jutrišnjega dne. Naša mladina je tista, ki bo naprej prenašala ljubezen do plezanja. Če se prenos znanja ustavi, se vse ustavi,« je poudaril Jeran.
Novi dvorani zato nista namenjeni le organizirani plezalni šoli, temveč tudi mladostnikom in mladim odraslim, ki želijo plezati v prostem času. Direktor ne skriva želje, da bi center postal prostor, kamor se mladi radi vračajo in se ob športu družijo s prijatelji.
Novi balvani, novi izzivi in še več druženja
Da bo prizidek pomembno vplival na kakovost treningov, je prepričan tudi 20-letni Lev Elikan Longo, ki pleza že približno 14 let. V centru sodeluje tudi kot trener in postavljavec plezalnih smeri. »Ta prizidek bo po mojem kar močno izboljšal treninge. Večkrat bomo prišli plezat,« nam je povedal med odprtjem. Največjo prednost vidi v raznolikosti novih balvanskih problemov. Doslej so si morali plezalci nekatere izzive na vadbeni steni oblikovati sami, zdaj pa jih čakajo že pripravljene smeri različnih težavnosti. »Zdaj prideš, plezaš in greš,« je slikovito opisal. Oprimke in smeri bodo predvidoma menjavali dvakrat tedensko, zato bodo plezalce redno čakali novi izzivi.
Pri zasnovi novih sten je sodeloval tudi Domen Švab, trener slovenske plezalne reprezentance. Kot je pojasnil, prizidek sicer ni edinstven v slovenskem prostoru, predstavlja pa pomembno pridobitev za ljubljanski center. »To je zelo dobra dodana vrednost za Plezalni center Ljubljana. Zdaj so dobili sodoben balvanski prostor z lepo osvetljavo in modernimi stenami,« je povedal Švab.
Poudaril je, da balvansko plezanje nikakor ni zgolj vprašanje moči. »Balvani so zelo kompleksna zadeva. Imaš veliko možnosti, dinamične in statične gibe, zato moraš dobro razmišljati, kako boš problem rešil,« je pojasnil. Prednost vidi tudi v dostopnosti. »Za plezanje z vrvjo potrebuješ navezo, nekoga, ki te varuje. Na balvane pa lahko prideš tudi sam. To je bolj sproščena, mestna različica plezanja in mislim, da je plezalni center prav to potreboval.«
Novi prizidek je zasnovan sodobno in energetsko učinkovito. Objekta ogrevajo s toplotnimi črpalkami, uporabljajo tudi sončno elektrarno. V načrtu je še dokončanje 14 metrov visoke zunanje plezalne stene na južni fasadi, predvidoma do konca novembra.
A največja vrednost nove pridobitve se je pokazala že ob odprtju. Med navijanjem, smehom in vztrajnim ponavljanjem zahtevnih gibov je bilo jasno, da plezanje ni le premagovanje višine, temveč tudi povezovanje ljudi. Prav to pa je bistvo novega prizidka – ustvariti prostor, kjer bodo mladi radi plezali, se družili in ljubezen do tega športa prenašali naprej.