Ko se je Ljubljana v ponedeljkovem poznem popoldnevu počasi pripravljala na še en poletni večer, je po mestnih ulicah zadonela glasba. Pihalni orkester Ljubljana je skupaj s pihalnim orkestrom Vevče in Vič znova izvedel tradicionalno povorko po središču mesta.
Dogodek se je rodil iz precej drugačnih okoliščin. Po prvem valu epidemije leta 2020 je bila Ljubljana, kot je povedal predsednik KD Pihalni orkester Ljubljana Matej Gostič, precej prazna in tiha. »Takrat je bila Ljubljana precej mrtva in smo se pogovarjali, kaj lahko še mi naredimo, da jo malo spravimo na noge, da jo malo spravimo v življenje,« se je spominjal Gostič. Ideja je bila preprosta, a očitno prava, saj so z glasbo želeli vrniti življenje na ulice. Odtlej povorko pripravijo vsako leto. Sčasoma je postala ena od poletnih posebnosti ljubljanskega mestnega utripa.
Glasba med ljudmi
Pihalni orkester Ljubljana je sicer skozi leto pripravljal številne nastope, med drugim je sodeloval tudi pri promenadnih koncertih, ki ob nedeljah od maja do oktobra popestrijo dogajanje v mestnem središču. A povorka je bila nekaj posebnega. Glasbeniki se niso postavili na oder in čakali na občinstvo, temveč so se odpravili k njemu. »Glasba je taka zadeva, ki malo koga pritegne,« je povedal Gostič. In res. Ob promenadnih koncertih so se ob orkestru ustavljali domačini in turisti, marsikdo pa se je usedel kar na bližnji stol in prisluhnil. Povorke so se skozi leta spreminjale. Sprva so pripravili dve, pozneje tri, lani štiri, letos pa so bile predvidene tri. Ponedeljkova je bila druga, naslednja pa je napovedana za 7. september.
Povorka je tokrat trajala približno eno uro. Poletna vročina pri tem ni bila zanemarljiv dejavnik, saj so morali glasbeniki poleg hoje ves čas igrati tudi na svoje instrumente. »Če bi bilo 35 stopinj, kot je bilo med zadnjim vročinskim valom, tega verjetno ne bi delali. Prenevarno je, da se komu kaj zgodi,« je povedal Gostič.
In še preden je do konca povedal stavek je dirigent orkestra Damjan Tomažin, ki je vodenje orkestra prevzel leta 2021, dal znak za začetek povorke. Za uvodno koračnico je izbral vsem glasbenikom dobro znano koračnico Po Dunajski cesti. Istočasno, ko so zaigrali prvo noto, je zadonelo tudi na drugi strani mesta. In nato sta orkestra s svojimi sledilci udarno in glasno korakala do središča prestolnice.
Tokrat so se glasbeniki namreč na pot odpravili v dveh skupinah. Prva, dvajset glasbenikov Pihalnega orkestra Ljubljana, je krenila pri Šuštarskem mostu in nadaljevala po levem bregu Ljubljanice proti mestnemu središču, druga, ki so jo sestavljali godbeniki Pihalnih orkestrov z Viča in iz Vevč, pa je štartala pri Mesarskem mostu. Skupini sta se srečali na območju Tromostovja in Prešernovega trga, kjer je sledil manjši koncert, ki je pritegnil obiskovalce iz vseh koncev, tudi najmlajše poslušalce. Nato sta se povorki znova razšli. Glasba je potovala naprej po ulicah in ob Ljubljanici, orkestra pa sta se na poti še naprej spontano ustavljala.
Takrat se je začel tisti najbolj zanimiv del. Če so glasbeniki opazili, da se je zbralo dovolj ljudi, so se ustavili in zaigrali nekoliko bolj udarno skladbo, »da so potem ljudje malo bolj zainteresirani,« je povedal predsednik orkestra. Glasba tako ni bila zgolj spremljava mestnega dogajanja, temveč je za nekaj trenutkov postala njegovo središče.
Koračnice so osnova povorke
Osnova povorke so bile seveda koračnice. »Koračnice so zato, ker se koraka. Med korakanjem so koračnice, drugega skoraj ne more biti,« se je pošalil Gostič.
Pihalni orkester Ljubljana je zanimiv tudi zaradi svoje starosti. V njem se srečujejo kar tri generacije glasbenikov, od najstarejših do najmlajših. Prav slednjih bi si Gostič želel še več. Sodelovanje z glasbenimi šolami bi bilo po njegovem mnenju lahko boljše, saj bi tako lažje zagotavljali prihod novih članov. »Zato že v septembru vabimo mlade glasbenike, da se nam pridružijo,« je pozval in dodal, da orkester vaje že nekaj časa opravlja v nekdanjem industrijskem prostoru Litostroja, danes v okviru podjetja STH Casting.