Po podatkih ministrstva za okolje in prostor je v Sloveniji 6233 štiri- in večetažnih stavb, ki nimajo dvigala, kar pomeni kar 77 odstotkov vseh tovrstnih stavb. V Sindikatu upokojencev Slovenije trdijo, da je stanje še slabše, saj naj bi bilo v državi okoli 11.000 tovrstnih stavb, od tega 1970 samo v Ljubljani. Podatka za Ljubljano nam z ministrstva niso posredovali, je pa glede na število večstanovanjskih stavb v Ljubljani pričakovati, da je ta delež resnično velik.
Upravniki se strinjajo, da je najtežji del projektov vgradnje dvigal v bloke pridobivanje zadostnega deleža soglasij etažnih lastnikov. Če je v bloku že urejen jašek za dvigalo in torej ni potrebno gradbeno dovoljenje, potem se mora z vgradnjo dvigala strinjati 75 odstotkov lastnikov. V nasprotnem primeru pa morajo biti za vsi lastniki. Na ministrstvu za okolje in prostor so zagotovili, da že razmišljajo o možnih rešitvah. Preverili bodo možnost, da bi v stanovanjskem zakonu zmanjšali predpisani delež lastniških soglasij za določene izboljšave, kot je denimo vgradnja dvigala.
Četudi bi država zmanjšala potrebni delež soglasij, v nekaterih blokih to še vedno ne bi rešilo težav, česar se zavedajo tudi na ministrstvu. Tam so omenili, da so z vgradnjo dvigal povezani ne samo stroški investicije, temveč tudi vzdrževanja in morebitnih popravil, česar si nekateri etažni lastniki ne morejo privoščiti.
»Vgradnja dvigala v obstoječo stavbo predstavlja investicijo večje vrednosti, ki bi jo bilo smiselno obravnavati v kontekstu celovite prenove stavbe,« so prepričani na ministrstvu, kjer pravijo, da Evropska unija vgradnje dvigal v večstanovanjske stavbe trenutno ni pripravljena sofinancirati. Toda na ministrstvu si bodo prizadevali, da bi bilo v finančni perspektivi med letoma 2021 in 2027 mogoče pridobiti evropska sredstva za celovite prenove stavb, pri čemer bi bila v te projekte lahko vključena tudi vgradnja dvigal. To od države pričakuje tudi ljubljanski stanovanjski sklad. Sašo Rink, direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, je povedal: »Če ne bo finančne pomoči države, je glede na znane finančne stiske etažnih lastnikov in nepripravljenost sofinanciranja s strani etažnih lastnikov stanovanj v pritličjih in nižjih nadstropjih vprašanje, v koliko primerih bo do vgradnje dvigal oziroma odprave arhitektonskih ovir v praksi sploh prišlo.«
Da je včasih težko dobiti soglasje etažnih lastnikov iz pritličnih stanovanj ali nižjih etaž, ki da nimajo potrebe po dvigalu, so pritrdili tudi v SPL. Trenutna zakonodaja sicer omogoča rešitev takšnih situacij. »Etažni lastniki se lahko dogovorijo s pogodbo o medsebojnih razmerjih, da je dvigalo posebni skupni del v lasti enega ali več posameznih etažnih lastnikov. Vgradnjo dvigala ter stroške njegovega obratovanja in vzdrževanja plačujejo v tem primeru le omenjeni etažni lastniki,« so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor. Vendar pa morajo tudi v tem primeru zagovorniki vgradnje dvigala še vedno pridobiti 100-odstotno soglasje vseh etažnih lastnikov. Še vedno torej obstaja tveganje, da etažni lastniki, ki dvigala ne želijo uporabljati in ga ne potrebujejo, preprosto ne bodo podali soglasja za njegovo izvedbo, so poudarili v SPL.
Večnadstropne zgradbe brez dvigal niso problematične le za invalide. Kot je pojasnil Rink, direktor Javnega stanovanjskega sklada MOL, ki je lastnik več tisoč stanovanj, že njihovi najemniki »dokaj pogosto izražajo željo po dodelitvi enostavno dostopnega stanovanja. Kot utemeljene razloge po večini navajajo svoje zdravstvene težave, starost, občasno pa tudi samo dejstvo, da njihovo družino sestavljajo tudi majhni otroci.« »Pobude za vgradnjo dvigal zaznavamo v zadnjih dveh do treh letih, nekoliko intenzivneje pa v tem letu, kar pripisujemo medijski obravnavi tega problema. V večini primerov gre za pobude, ki jih inicirajo gibalno ovirani, torej starejši in invalidi,« so svoje izkušnje navedli v Metalki stanovanjskih storitvah. Upravnik SPL je v zadnjih desetih letih dobil nekaj več kot 10 pobud etažnih lastnikov za naknadno vgradnjo dvigala. Doslej so realizirali pet tovrstnih projektov, nekateri pa so še v teku, so povedali v SPL. Metalka je v zadnjih letih sodelovala pri dveh projektih vgradnje dvigala.
Vanja Brkić
