Popolnoma prenovljeni prostori veterinarske fakultete na Cesti v Mestni Log so pred nekaj dnevi sprejeli prve študente. Nov objekt veterinarske fakultete je zasnovan kot arhitekturni kompleks dveh medsebojno povezanih objektov. Avtor projekta je arhitekt Miloš Jeftič iz Arhitekture MJ projektivni biro. Takšna zasnova sledi predvsem različnim značajem dejavnosti, ki se bodo odvijale v novem objektu, so zapisali na Univerzi v Ljubljani.
Višji, petetažni del je namenjen pedagoški dejavnosti in inštitutom, medtem ko je nižji, trietažni objekt namenjen klinikam. Stavbi sta povezani, vendar njuna višinska in funkcionalna razlika omogočata bolj jasno členitev kompleksa. Streha nižjega objekta je zasnovana kot večnamenska zelena površina. Obiskovalce fakultete že takoj ob vhodu pričakajo številne lesene površine, ki služijo predvsem kot kotički za druženje ali učenje študentov. Pogled privabi tudi prostorno leseno stopnišče, ki vodi v višje etaže.
Boljši pogoji za študente
V pritličju se nahaja več predavalnic za študente, v višjih prostorih pa učilnice namenjene praktičnim vajam in laboratoriji. Poleg tega je nove prostore dobila tudi študijska knjižnica. Veterinarska fakulteta je že pred prenovo delovala na več lokacijah, že desetletja je bila najbolj znana lokacija fakultete na Gerbičevi. »Največja sprememba je, da smo dejavnosti Veterinarske fakultete, ki so bile desetletja razpršene na več lokacijah in so deloma potekale v zelo starih ter prostorsko neustreznih objektih, združili v sodobnem kompleksu na približno 22.000 kvadratnih metrih. Novi prostori so zasnovani posebej za potrebe veterinarske medicine – od predavalnic in študentskih laboratorijev do raziskovalnih in diagnostičnih laboratorijev, patologije ter klinik za male in velike živali,« je povedala dekanja Breda Jakovac Strajn.
Nova infrastuktura študentom in raziskovalnim delavcem omogoča tudi pogoje, ki jih zahtevajo sodobni evropski standardi. » Za študij veterinarske medicine je ključna evropska akreditacija EAEVE, velik del laboratorijske dejavnosti Nacionalnega veterinarskega inštituta pa poteka v okviru akreditacije po mednarodnem standardu. Nova stavba nam daje bistveno boljše pogoje za dolgoročno zagotavljanje teh standardov. Posebna pridobitev so tudi prostori BSL-3 oziroma laboratoriji tretje stopnje biološke varnosti, ki omogočajo varno delo z nevarnejšimi povzročitelji nalezljivih bolezni. Takšna infrastruktura je pomembna za diagnostiko, raziskovanje in pripravljenost države na pojav nalezljivih bolezni živali in zoonoz, torej bolezni, ki se lahko prenašajo med živalmi in ljudmi,« je dodala.
Več praktičnega pouka in povezovanja
Nova pridobitev bo po oceni dekanje Jakovac Strajn pozitivno vplivala na kakovost izobraževanja bodočih veterinarjev. »Predvsem tako, da bodo študenti že med študijem delali v okolju, ki je bistveno bližje sodobni veterinarski praksi. Na enem mestu se povezujejo poučevanje, raziskovanje, diagnostika in klinično delo, kar je za izobraževanje veterinarjev izjemno pomembno,« je dejala. Ob tem je dekanja dodala, da novi prostori omogočajo več praktičnega pouka, sodobne laboratorijske vaje in boljše pogoje za klinično usposabljanje. Pomemben del predstavlja tudi razvoj simulacijskega centra, kjer lahko študenti določene postopke in veščine osvojijo še pred delom na živih živalih.
»Nova stavba pa sama po sebi še ni dovolj. Za polno izkoriščenost njenega potenciala potrebujemo tudi sodobno raziskovalno, laboratorijsko in klinično opremo, zato bo zagotavljanje sredstev za manjkajočo opremo ena naših pomembnejših nalog v prihodnjih letih,« je še povedala dekanja. Trenutno še poteka selitev nekaterih delov fakultete in dela, kjer bo po novem veterinarska klinika. Tudi ta bo imela sodobne in prenovljene prostore, namenjene obravnavi več vrstam živali.
Zamude in lovljenje evropskih rokov
Prenovo veterinarske fakultete so sicer zaznamovale številne zamude in hitanje pri lovljenju rokov za porabo evropskih sredstev. Številne težave so se pojavljale predvem zaradi zapletov pri izbiri izvajalca gradbenih del. Kot smo že poročali, je Univerza v Ljubljani gradbeno dovoljenje pridobila že leta 2022, a so bile ponudbe, ki so prispele na prvi razpis leta 2023 previsoke. Po neuspehu prvega razpisa so se na univerzi začeli pogajati z gradbinci, nato pa je državna revizijska komisija zaradi procesne napake del postopka razveljavila.
Leta 2024 se je univerza zato odločila za ponovitev celotnega razpisa. Na koncu je izbrani gradbinec Strabag gradnjo začel avgusta 2024, kar je bilo osem mesecev pozneje, kot je bilo predvideno v prvotnih načrtih. Nad projektom so od samega začetka viseli roki za črpanje evropskih sredstev. Projekt gradnje je namreč pridobil okoli 50 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost, evropskega finančnega mehanizma, sprejetega po epidemiji koronavirusa. H gradnji, ki je stala nekaj več kot 80 milijonov evrov, je država prispevala še dobrih 18 milijonov evrov, Univerza v Ljubljani pa 12,5 milijona evrov.