V kakšnem stanju je podjetje, ki ga prevzemate?
Podjetje je v trenutku, ko ga prevzemam, v zelo dobrem stanju. Predvsem odnosi v podjetju so zelo dobri in imamo dobro osnovo za to, da v naslednjih letih naredimo velike premike. Zadnjih nekaj let sem bil aktivno vključen v vodenje družbe in v odločitve. Zadnjih pet let podjetja je bilo zaznamovanih z okrevanjem po covidni krizi. Število potnikov je upadlo, nekaj časa smo bili zaprti, ker se je javni potniški promet ustavil. Počasi smo gradili in pridobivali potnike. Lani smo končno presegli predcovidno leto, ki je bilo zelo dobro leto. Vsako leto rastemo in tudi lani je bilo tako. Obdobje po covidu je zaznamovalo tudi obdobje izčrpanega trga delovne sile. Voznikov primanjkuje v celotni Evropi. Mlade je vedno težje nagovoriti, da bi opravljali ta poklic.
Koliko pa imate voznikov mestnih avtobusov?
Trenutno imamo 430 voznikov mestnih avtobusov, potrebovali bi jih še dodatnih 70. Pred korono, leta 2019, jih je bilo v mestnem prometu 497. Imamo pa tudi akademijo, kjer je interes večji, kot jih uspemo povabiti na razgovor. Trenutno jih je v program, ki je brezplačen, vključenih 70. Težava je trajanje. Pridobivanje izpita traja več kot eno leto. Čaka se na upravni enoti in ker primanjkuje ocenjevalcev, to traja vsaj tri mesece. Če voznik pade, se postopek podaljša še za tri mesece. Izobraževanje lahko opravijo ob delu; kandidat se individualno dogovori z inštruktorjem. Pogoj je starost 21 let, šolo pa lahko opravijo že prej.
Kaj bi rekli 20-letniku, ki ta trenutek razmišlja o tem, da bi šel za volan mestnega avtobusa?
To je lep poklic, ki je lahko samo izhodišče za kariero, ali pa voznik pri nas najde varnost do upokojitve. Delo je sorazmerno dobro plačano. Zahteva se samo osnovna šola. Sicer se mi zdi, da je bila storjena degradacija poklica in da se ga je razvrednotilo. Plača je glede na izobrazbo visoka. Po petih letih voznik domov odnese okoli 2500 evrov bruto.
Bolj kot plača so problem pogoji dela.
Vozniki so vedno na cesti, naj bo to praznik ali konec tedna. Včasih začnejo ob štirih zjutraj, včasih zaključijo okrog polnoči. Delajo v dveh turnusih. En teden dopoldan, en teden popoldan. V dopoldanskem turnusu vsakič vozijo na drugi progi. Nekateri dopoldanski turnusi imajo tako imenovano deljeno službo. Dela se torej v dveh delih, recimo zjutraj štiri ure, potem pa voznik čaka okoli dve ali tri ure. V času prekinitve delodajalcu ni na razpolago, je pa to čakanje plačano. Lahko se ukvarja s športom in drugimi dejavnostmi, ki jih zagotovimo brezplačno.
Verjetno bo javni potniški promet nekoč avtomatiziran. Ali ima poklic voznika prihodnost?
Smo na začetku zanimivega obdobja, ki bo poklic voznika korenito spremenilo. Njegova vloga se bo zmanjševala postopoma, do točke, ko verjetno ne bo več potreben. Naprave so že sedaj tehnološko zrele, ampak družba še ni pripravljena, tudi pravno tega še nismo zmožni uveljaviti. Na Kitajskem pa že imajo samovozeče avtobuse. Najprej bomo avtomatizirali procese v nadzorovanih okoljih. Recimo tukaj na remizi bi nam to, da bi se ponoči avtobusi sami premikali do pralnice ali do črpalke za gorivo, zelo olajšalo delo. To bo prvi korak. Drugi korak bodo ceste, kjer so rumeni pasovi. Zadnji korak pa bodo ceste, ki so namenjene splošnemu prometu. Evropa tukaj zaostaja in je bolj previdna. Ampak mislim, da je prav, da smo na tem področju bolj previdni.
Poglejmo bolj kratkoročno: kje bo podjetje čez pet let?
Moje vodstvo ne bo prineslo revolucije, ampak evolucijo. S prejšnjim direktorjem sva delala z ramo ob rami in postavila temelje za to, da v naslednjih petih letih naredimo odločne premike za izboljšanje javnega potniškega prometa. Smo v času tehnološke revolucije na področju alternativnih pogonskih sistemov. Morda smo bili pozni, a čez pet let bomo na vrhu evropskih držav po deležu brezemisijskih vozil v floti nekega javnega mestnega prevoznika.
Več avtobusov pomeni boljšo pokritost in manj avtomobilov na cesti. Naj vprašamo malo provokativno: ali bi danes raje imeli 1000 dizelskih ali 500 brezemisijskih avtobusov?
Avtobusov in voznikov imamo gotovo okoli 20 odstotkov premalo za trenutno povpraševanje v konicah. S tem številom vozil nimamo potenciala za rast. Zame kot menedžerja so dizelski avtobusi stroškovno in z vidika servisiranja bolj smiselni. Tudi ni treba graditi posebnih polnilnic in tako naprej. Če gledamo širše, z vidika mesta in družbe, pa je drugače. Za potnika morda ni velike razlike – morda je brezemisijski avtobus malo tišji in mirnejši. Vendar takšni avtobusi prinašajo prednosti za vse meščane. Manj je izpustov trdnih delcev in tudi občani, ki živijo ob prometnici, imajo več miru.
Ampak lahko imamo oboje. V naslednjih letih flote ne bomo samo posodobili, ampak jo bomo tudi razširili. To od nas terjajo družba in potniki, ki jih je čedalje več. Verjamem, da bomo v naslednjih letih število potnikov in avtobusov povečali za 20 odstotkov.
Toda število avtobusov in voznikov ni edini problem LPP.
Začeli smo izvajati nalogo, ki bo trajala kakšno leto in na podlagi katere bomo prenovili shemo prog. Najprej mora stroka objektivno preveriti sedanji sistem, da se ugotovi, kje so močni potniški tokovi. Tam moramo proge okrepiti ali še kakšno dodati. Srednjeročno in verjetno tudi dolgoročno Ljubljana najbrž ne bo imela tramvaja ali metroja. Vzpostaviti bomo morali koridorje za zmogljivejše mestne proge, da bodo na njih lahko vozila večja vozila, tudi daljša od 19 metrov. Koridor vključuje inteligentno vodene semaforje za prednost v križiščih, zvezne rumene pasove in taktni vozni red. V okviru prenove bo vzpostavljen križ verjetno dveh takšnih koridorjev, ki bosta hrbtenica celotnega javnega potniškega prometa v mestu. Ostale proge se bodo lažje navezovale na te hrbtenične proge.
Ali je vzpostavitev koridorjev tehnično zelo zahtevna?
Zasnova Linhartove ceste je lahko za zgled. Njena zasnova je takšna, da ima pred semaforjem avtobus vedno svoj pas. To pomeni, da rumeni pas ni kombiniran z desnimi zavijalci. Avtobus je vedno prvi v vrsti pred semaforjem, in to je pogoj za inteligentni semafor, da ga prednostno spusti naprej. Koncept z Linhartove moramo razširiti. Kjer bo možno, bomo stvari morali tako urediti. Koridorje bomo morali brezkompromisno načrtovati na takšen način. Tudi območje okoli Potniškega centra bo tako urejeno.
Tudi Potniški center bo predrugačil potniški tok?
Danes sta najmočnejši progi 1 in 6, pa nobena ne vodi mimo Potniškega centra. Ena od glavnih prog bo morala voditi preko Potniškega centra. Začasna avtobusna postaja bo po novem letu ob Masarykovi cesti in tam bodo kasneje tudi mestni avtobusi. To ne bo novo vozlišče po vzoru Bavarskega dvora. Bomo pa dodali proge. Določene proge se bodo tudi začele in končale na Masarykovi. To ne bo izvedeno že marca, ko se premakne postaja za regionalne avtobuse.
Tudi selitev remize na območje Stanežič bo na vaši mizi?
Upam, da bomo v petletnem obdobju izpolnili vse pogoje za to, da lahko tam začnemo graditi. To se mi zdi realno. Celovška cesta bo do takrat morala biti razširjena v šestpasovnico, torej v dva vozna pasova in en rumeni pas v vsako smer, vsaj do Stanežič, uveden bo tudi zvezni rumeni pas. To je predpogoj. Ampak mislim, da je v petih letih to izvedljivo. Država je učinkovito uredila najbolj zapleteno območje pri tunelu in kolikor vem, so že odkupili zemljišča ter podrli objekte za širitev proti Stanežičam. Ni zadržka, zaradi katerega tega ne bi uredili v petih letih. Drži pa, da brez širitve Celovške remiza ostane, kjer je.
Tramvaja pa ne bo.
Vsaj kratkoročno ne. Velika napaka je bila, da smo pred 70 leti tramvaj ukinili, namesto da bi ga razvijali naprej. Čisto s tehničnega vidika je imel tramvaj prednost, ker ima ločen prometni koridor in ločeno semaforizacijo ter vozi na elektriko, torej je brezemisijski. Mislim, da lahko danes to dosežemo s cestnimi vozili, ki pred petimi ali desetimi leti niso bila dosegljiva. Nekatera mesta imajo že tako imenovane cestne tramvaje, za katere upam, da jih bomo videli tudi v Ljubljani. To je desetkrat cenejša rešitev in v ničemer slabša od tramvaja. Ima pa veliko prednost, da se lahko uredi obvoz, česar pri tramvaju ni mogoče narediti. Sem privrženec tega, da postopoma uvajamo večja vozila, ki posnemajo tramvaj.