Velikonočni sejem prvič oživil ljubljanski grad

Kot poudarja Janja Rozman z ljubljanskega gradu, ideja o velikonočnem sejmu izhaja iz dolgoletnih izkušenj z organizacijo prazničnega decembrskega dogajanja: »Glede na to, da že vrsto let pripravljamo grajski december, se nam je zdelo smiselno, da tudi velikonočni čas obogatimo z dodatno ponudbo.« Dodaja, da je bil ljubljanski grad kot ena najbolj obiskanih turističnih točk logična izbira: »Zdelo se nam je fino, da dodamo neko novo vrednost – praznično vzdušje, ki dopolni siceršnjo ponudbo.«

Sejem prinaša stojnice z velikonočnimi izdelki in kulinarično ponudbo. Poseben poudarek je na lokalnih izdelkih, saj, kot pravi Rozmanova, »v naši Friderikovi trgovini skrbimo za to, da so izdelki narejeni v Sloveniji, pogosto so tudi delo mladih oblikovalcev«. Obiskovalci lahko tako odnesejo domov delček slovenskega prazničnega izročila.

Dogajanje pa ne ostaja zgolj na ravni sejma, temveč se razširja tudi v raznolik program, ki nagovarja tako otroke kot odrasle. Med osrednjimi dogodki je lutkovno-pripovedovalska predstava Zmajevo jajce, ki pripoveduje zgodbo o grajski podgani Frideriku in nenavadnem odkritju – skrivnostnem zmajevem jajcu. Predstava združuje humor, napetost in poučno sporočilo o prijateljstvu ter odgovornosti, namenjena pa je otrokom od petega leta dalje. V glavnih vlogah nastopata Žiga Bunič in Vanja Iva Kretič, ki skozi igro in pripoved ustvarjata interaktivno doživetje za najmlajše.

Posebno doživetje za otroke predstavlja tudi lov na velikonočne pirhe, ki se odvija po grajskem griču. »Friderik je postal močno zasidran med našimi otroki, večina dogodkov je običajno vnaprej razprodanih,« poudarja Rozmanova. Otroci se zberejo na vhodu, nato pa jih Friderik skupaj z animatorko popelje na raziskovanje grajskega okolja, kjer iščejo skrite pirhe. Dogodek spodbuja gibanje, sodelovanje in radovednost, obenem pa ustvarja prav posebno pravljično vzdušje. Če so pri iskanju uspešni, jih na koncu čaka še nagrada – ogled lutkovno-pripovedovalske predstave, kar celotno izkušnjo poveže v smiselno celoto.

Delavnica tradicionalnih belokranjskih pirhov

Pomemben del programa predstavlja tudi ustvarjalna delavnica izdelovanja pirhov, ki poteka ob predhodni prijavi. Udeleženci bodo pod vodstvom Lucije Klemenčič spoznali tradicionalno belokranjsko tehniko drsank, ki ima bogato zgodovino in simboliko. Gre za posebno tehniko praskanja motivov v pobarvana jajca, ki izhaja iz Bele krajine, kjer so jo razvili iz pisanic po prvi svetovni vojni. Udeleženci bodo spoznali celoten proces – od priprave jajca do končnega izdelka – in ustvarili svoj unikaten pirh, ki ga bodo lahko odnesli domov.

»Gre za lepo zaokroženo celoto, ki združuje sejem, delavnice in dogodke,« pravi Rozmanova in dodaja, da ima projekt tudi širši kulturni pomen: »Kot javni zavod s področja kulture negujemo dediščino, velikonočni prazniki pa so pomemben del tega.« Program tako ne ponuja le zabave, temveč tudi izobraževalno vrednost in stik z dediščino. Tudi zato velikonočni sejem na ljubljanskem gradu ni le nova turistična ponudba, temveč tudi premišljena nadgradnja obstoječega programa. Poleg prazničnega vzdušja prinaša tudi priložnost za učenje, druženje in ohranjanje tradicije, hkrati pa obiskovalcem omogoča, da praznik doživijo na nekoliko drugačen, bolj dinamičen način.

Leto 2026 pa je za ljubljanski grad tudi leto pomembnih jubilejev. »Praznujemo 15-letnico javnega zavoda,« izpostavlja Rozmanova, ob tem pa napoveduje tudi druge mejnike, med drugim skorajšnjega 7-milijontega potnika tirne vzpenjače ter obletnice grajskega vinograda in jazz kluba. Slednji se je, kot pravi, »res lepo zasidral in pogosto beleži razprodane večere«.