V Zavarovalnici Triglav, ki ima pri premoženjskih zavarovanjih pri nas skoraj 46-odstotni tržni delež (podatki agencije za zavarovalni nadzor), ocenjujejo, da okoli tretjina nepremičnin v lasti fizičnih oseb še vedno ni zavarovanih za nobeno nevarnost. Tudi če se lastniki odločijo za zavarovanje nepremičnine, jih le okoli četrtina pri tem vključi potresno zavarovanje, res pa je, da je ta delež v Ljubljani in okolici višji in znaša okoli 50 odstotkov. Iz podatkov Zavarovalnice Triglav, zavarovalnice Generali in Zavarovalnice Sava, ki imajo levji delež premoženjskih zavarovanj, lahko sklepamo, da ima potresno zavarovanje v Ljubljani v najboljšem primeru le dobra tretjina nepremičnin v lasti fizičnih oseb.
Tri milijarde škode v Ljubljani
Podatek je glede na razmeroma slabo potresno odpornost velikega dela stanovanjskih objektov v Ljubljani skrb vzbujajoč. Napovedi posledic potresa med 7. in 8. stopnjo po evropski makroseizmični lestvici (EMS) namreč kažejo, da bi bilo v Ljubljani porušenih ali zaradi nastalih poškodb predvidenih stavb za rušitev več kot sto, še 5754 pa bi jih morali pred ponovnim bivanjem temeljito prenoviti. Vrednost stavb, ki bi v Ljubljani utrpele znatno škodo ali bi bile porušene, bi se ob takem potresu približala trem milijardam evrov. »V tem znesku so upoštevani le stroški stavbnega fonda, niso pa zajeti stroški motenj v gospodarstvu, poškodovane infrastrukture, zdravstvene oskrbe, intervencij, socialni stroški, kot so stroški zaradi povečanja brezposelnosti, stroški poškodovanih vozil, niti ne vrednost poškodovane in uničene kulturne dediščine,« je mogoče prebrati v oceni ogroženosti Republike Slovenije zaradi potresov.
Potencialne škode v primeru močnejšega potresa v Ljubljani se seveda zavedajo tudi v zavarovalnicah. Zato so v Ljubljani premije za zavarovanje potresa višje kot na primer v Mariboru, ki je potresno manj ogrožen. Občutno višje so tudi premije za objekte, grajene pred letom 1964, ko še niso veljali ustrezni standardi protipotresne gradnje. V Zavarovalnici Triglav, Zavarovalnici Sava in Generali so nam recimo povedali, da bi bila premija za stanovanje v objektu, zgrajenem po letu 2010, od 30 do 50 odstotkov nižja kot za stanovanje, zgrajeno pred letom 1964.
»Cena je odvisna tudi od višine franšize. Stranka se ob sklenitvi lahko sama odloči, kolikšen delež bo prispevala ob morebitni škodi, izbira lahko med tremi možnostmi, in sicer 2, 5 ali 10 odstotkov. Pri tem velja opozoriti, da se višina njegove soudeležbe pri škodi računa od višine zavarovalne vsote zavarovanega objekta in ne od višine dejanske škode. Zato je priporočljivo, da stranka izbere nižjo franšizo. Na ceno pa seveda najbolj vpliva gradbena vrednost nepremičnine,« so nam razložili v zavarovalnici Generali.
Prav gradbena vrednost je osnova vsakega potresnega zavarovanja. »Zavarovalnica namreč izplačuje samo škodo: če je bilo nekoč stanovanje zgrajeno za 1000 evrov za kvadratni meter in je njegova zavarovalna vrednost bila recimo 70.000 evrov, potem ne morete pričakovati, da vam bo ob porušenju zavarovalnica po 40 letih izplačala tak znesek, saj je to stanovanje staro, že amortizirano,« pravi Aleš Vuga, lastnik podjetja AVB, zavarovalno posredovanje.
Pri zavarovanju pozabite na tržno vrednost
Na polici potresnega zavarovanja pa je navedena le zavarovalna vsota, ki pa ne predstavlja ne tržne ne gradbene vrednosti objekta. »To je le zgornja meja izplačila zavarovalnice, to pomeni, da več denarja od zavarovalnice ne boste dobili. Pri plačilu odškodnine pa je pomembno najprej to, koliko škode je dejansko nastalo in na kakšen način je bila zavarovana nepremičnina. Govorimo o zavarovanju na dejansko vrednost, ki je najpogostejše in najobičajnejše, in na novo vrednost, ki pa je običajno vezano na več pogojev, recimo tudi na to, da stavba ni amortizirana za več kot 40 odstotkov. To je recimo zavarovanje, ki je smiselno za razmeroma nove objekte, stare manj kot 30 let. Seveda lahko zavarujete tudi 50 let staro hišo na novo vrednost, ampak vam zavarovalnica nikoli ne bo izplačala odškodnine v višini gradbenih stroškov za novo hišo,« pravi Vuga.
Sogovornik svetuje, da se etažni lastniki dogovorijo med seboj in potresno zavarujejo večstanovanjsko stavbo v celoti, saj lahko v primeru zavarovanja posamičnih stanovanj hitro pride do konfliktov, sploh ko so zavarovanja sklenjena z različnimi zavarovalnicami. »Predstavljajte si, da poči nosilna konstrukcija dve nadstropji pod vašim stanovanjem, vi pa imate zavarovanih le svojih 50 kvadratnih metrov. Morate se pa izseliti, ker blok ni več varen. Kako zdaj oceniti škodo? Je nastala škoda na vašem delu ali ni? Kdo bo kril to sanacijo? Kup vprašanj – zato pravim, zavarujte večstanovanjske stavbe v celoti,« opozarja Vuga.
Tudi v zavarovalnici Generali opozarjajo, da če stavba ni zavarovana za nevarnost potresa kot celota, obstaja velika verjetnost, da kakšen lastnik nima sklenjenega potresnega zavarovanja. »Tak lastnik mora za sanacijo skupnih delov prispevati iz lastnega žepa. Stroški sanacije po potresu so lahko zelo visoki in lastnik nezavarovanega stanovanja lahko nima dovolj lastnih sredstev za izvedbo sanacije v doglednem času. To lahko povzroči zamude pri sanaciji ali pa sanacije sploh ni mogoče ustrezno izvesti,« so nam povedali v zavarovalnici.
V tem primeru bi bili v težkem položaju tudi etažni lastniki, ki so za svoje stanovanje imeli sklenjeno potresno zavarovanje in si z izplačano zavarovalnino ne bi mogli veliko pomagati. Vzemimo primer 50 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Ljubljani. Njegova tržna vrednost znaša 125.000 evrov. V zavarovalni polici je določena zavarovalna vsota 50.000 evrov. Če bi bil objekt razmeroma nov in bi se ob zavarovanju odločili za višjo premijo in zavarovanje na novo vrednost, bi ob takih poškodbah, da bi se stavba porušila ali bi jo bilo treba porušiti, v najboljšem primeru lahko prejeli blizu 50.000 evrov zavarovalnine. Če pa gre za stanovanje v 40 ali več let starem objektu, bi lahko računali le na 30.000 evrov ali manj, saj bi od gradbenih stroškov za dokončanje primerljivega objekta zavarovalnica odštela obrabo, starost in tehnično zastarelost poškodovanega objekta.
Peter Pahor
