»Jutri bo ponekod na vzhodu megleno, pozimi žal brez tega ne gre, iskreno,« so vremensko napoved v rimah ob dnevu kulture na družbenih omrežjih delili na uradu za meteorologijo in hidrologijo Agencije RS za okolje (Arso).
Tudi letošnjo zimo je Ljubljano zajela megla, medtem ko se okoliški hribi kopajo v soncu. »Megla je pogostejša v zimskem času, zaradi šibkih vetrov in dolgih hladnih noči,« je osnovne razloge za njen nastanek naštel meteorolog Branko Gregorčič iz Arsa. Kot je pojasnil, zrak ob nižji temperaturi sprejme manj vodne pare, zaradi česar ob stoodstotni relativni vlažnosti pride do kondenzacije.
»Pojav je povezan s temperaturno inverzijo, pri kateri je v kotlinah hladneje, nad plastjo hladnega zraka pa je toplejši zrak,« je še dodal sogovornik. Posledično se megla zadržuje spodaj, medtem ko so hribi nad njo v soncu. V obmorskih krajih na vlago dodatno vpliva morje, reka v Ljubljani pa večjega vpliva nima: »Ljubljanica nima nekega vpliva na vlago, saj je hladna in površinsko majhna.«
Megla lahko po njegovih besedah traja tudi več tednov skupaj. »Sonce pozimi nima dovolj moči, da bi posušilo ozračje, zaradi naklona svetlobe,« je pojasnil. Ključen je torej močnejši veter, ki razpiha meglo. Trenutne megle po napovedih sogovornika najverjetneje ne bo več naslednji torek, ko bo zapihal jugozahodni veter: »Če smo optimistični, je morda ne bo že v ponedeljek.«
Kot je navedel Branko Gregorčič, je bilo v preteklosti klimatološko gledano megle več, med drugim tudi zaradi primesi v ozračju – iz kurišč na drva in premog. Pozimi pa kakovost zraka še vedno ostaja izziv. Poročilo Arsa o kakovosti zraka v Sloveniji kaže, da so bile ravni delcev PM 10 lani presežene na merilnih mestih Ljubljana Center, Črnomelj in Črna na Koroškem. K temu so prispevali predvsem promet, kurjenje v neučinkovitih pečeh in puščavski prah.
