Na drugi strani paviljona so prostori, namenjeni sodnikom, trenerjem in drugim profesionalcem, ki se bodo zadrževali na igrišču.
Osrednja oblikovalska ideja objekta, ki so ga zasnovali v arhitekturnem biroju Sadar Vuga, uprizarja premikanje zemeljskih plošč – dva betonska bloka sta potisnjena narazen, kot bi ju razprla podzemna sila, med sabo pa uokvirita leseni del kot dragoceno najdbo, razkrito ob prelomu. Prezračevalna fasada je iz lamiranih plošč, ki imajo igriv vizualni učinek. Ob pogledu na linije, ki se lomijo, obiskovalec opazi, da se vtis nenehno spreminja. Prav to naj bi dajalo paviljonu občutek stabilnosti, ki ni nikoli povsem statična, temveč odseva gibanje in energijo okolice. Notranjost je zapolnjena z lesenimi oblogami, prostori imajo tudi strešna okna. Objekt je zgrajen iz vzdržljivih materialov, kot so beton in lamirane plošče.
Poleg ureditve športnega paviljona je novo podobo dobila tudi okolica. Kjer je bilo prej odprto zemljišče, so zdaj klopi, namenjene obiskovalcem in mimoidočim. Čeprav je paviljon po površini precej majhen, pa v arhitekturnem biroju ocenjujejo, da ima vse, kar potrebujejo ekipe za pripravo na trening.
