Ko je Luka Kastelic pred več kot petnajstimi leti kot študent po naključju na televiziji videl prispevek o koruznih labirintih v Severni Ameriki, si ni predstavljal, da bo prav on postal njihov pionir v Sloveniji. Prvi labirint je leta 2011 nastal na Bledu, nato se je projekt preselil v Krtino, letos pa prvič domuje v ljubljanskih Stanežičah. »Takrat sem odkril, da koruzni labirinti obstajajo že od začetka devetdesetih let. Ideja me je takoj prevzela. Danes lahko rečem, da je koruzno polje zame ogromno živo slikarsko platno, na katerem lahko ustvarimo praktično vse, kar si zamislimo,« pravi Kastelic.
Namigi, ki vodijo do skritega zaklada
V preteklih letih so med koruznimi stebli zrasli zmaj, minotaver, vesolje, ocean in številni drugi motivi. Letos so obiskovalci povabljeni v povsem drugačen svet – tropsko džunglo. Navdih zanjo ni nastal za risalno mizo, temveč na potovanjih po Braziliji in Aziji. »Raziskovanje amazonskega deževnega gozda me je popolnoma prevzelo. Želel sem, da bi obiskovalci vsaj delček tega občutka doživeli tudi sami. Tako je nastala Koruzna džungla,« pojasnjuje avtor.
Labirint tako ni zgolj mreža poti med več kot dva metra visoko koruzo. Obiskovalci se na poti prelevijo v raziskovalce, ki iščejo zabavno-poučne postaje, rešujejo uganke in zbirajo namige za skrito geslo. Kdor ga pravilno sestavi, sodeluje v nagradnem žrebanju za družinski izlet v Gardaland. Prav ta koncept je ena od posebnosti Kasteličevih labirintov. »Ponosen sem predvsem na način raziskovanja. Ne gre le za iskanje izhoda, ampak za odkrivanje vsebin. Obiskovalce želimo spodbuditi, da razmišljajo, raziskujejo in skupaj rešujejo izzive.«
Letošnja tema ponuja tudi veliko priložnosti za učenje. Med postajami obiskovalci spoznavajo največje cvetove na svetu, tropske mačke, pisane papige, rožnate amazonske delfine, življenje staroselskih ljudstev in skrivnosti pragozdov. Poseben poudarek namenjajo tudi okoljski ozaveščenosti. »Želimo, da ljudje razumejo, zakaj so tropski deževni gozdovi pljuča našega planeta. Govorimo o krčenju gozdov, o pomenu biotske raznovrstnosti in o tem, kako lahko vsak prispeva k varovanju narave. Toda vse to podajamo skozi igro, saj je učenje v naravi najbolj učinkovito takrat, ko je zabavno.«
Na posameznih točkah se obiskovalci preizkusijo v igri z indijansko vrtavko, vadijo orientacijo, posnemajo Tarzana in rešujejo različne naloge, zaradi katerih se pot skozi labirint spremeni v pravo raziskovalno odpravo.
S kolesom ali peš do popusta pri vstopnici
Za letošnjo sezono so pripravili tudi nekaj novosti. Selitev v Ljubljano pomeni, da je labirint dostopnejši številnim obiskovalcem, hkrati pa želijo spodbujati trajnostno mobilnost. Tiste, ki pridejo peš, s kolesom ali z javnim prevozom, nagradijo s popustom pri vstopnici. Nekje med koruznimi stebli pa se skriva še ena skrivnost. »Letos smo v labirint skrili posebno, zelo duhovito točko. Kje je in kaj skriva, ne bom razkril. To bodo morali obiskovalci odkriti sami.«
Čeprav labirint na prvi pogled deluje, kot da je nastal čez noč, je sad večmesečnega dela. Ideje zorijo dolgo pred pomladjo, nato sledijo skice na papirju, načrtovanje poti in natančno izrisovanje s pomočjo GPS-tehnologije. Celotna zasnova zahteva veliko natančnosti, saj mora biti labirint hkrati dovolj zahteven, varen in zanimiv za vse generacije. Kastelic pravi, da idej za prihodnja leta ne zmanjka. Pravzaprav jih imajo pripravljene že za več sezon. Ena največjih posebnosti koruznih labirintov pa ostaja njihova minljivost.
»To so edini labirinti na svetu, ki jih na koncu lahko pojemo,« se nasmehne. Po koncu sezone koruzo požanjejo, zrnje pa uporabijo za prehrano ljudi ali kot krmo za živali. S tem se življenjski krog zaključi in hkrati začne priprava na novo zgodbo, ki bo prihodnje poletje znova zrasla iz koruznega polja. Poleti je labirint odprt podnevi, tudi letos pa pripravljajo priljubljen Halloweek.
Koruzni labirint so že peto leto zapored postavili v Kranju.