V zadnjih letih se v Ljubljani stolpnice precej množijo. Med njimi je tudi načrtovani futuristični Stolp Severnica, ki bo s svojimi 100 metri v višino sodil med najvišje stavbe v mestu. Zgradili ga bodo v Šiški, med severno ljubljansko obvoznico, Celovško cesto in nakupovalnim središčem Aleja, kjer bo po višini presegel bližnji, tudi relativno novi stanovanjski stolpnici Spektra.
Kot je potrdil Jan Pinterič, direktor investitorice projekta, družbe Stolp Severnica, so za stolpnico dobili gradbeno dovoljenje, kaj več o dokončnih številkah in terminih pa za zdaj ne razkrivajo. »Lahko pa potrdimo, da si prizadevamo, da bo potek projekta čim hitrejši,« je zapisal Pinterič. Ter ob tem podal tudi svoj pogled na to, kaj bo Ljubljana z načrtovano stolpnico dobila: »Stolp Severnica smo zastavili kot projekt, ki sledi logiki sodobnih globalnih ikon, kakršne je ustvarjala Zaha Hadid, z ambicijo Ljubljano umestiti v mednarodni prostor sodobne arhitekture ter jo postaviti ob bok mestom, ki svojo identiteto gradijo tudi skozi prepoznavne, vrhunsko zasnovane objekte.«
Družba Stolp Severnica, ki jo vodi Jan Pinterič, eden od ustanoviteljev združenja Yes, je bila ustanovljena pred slabimi petimi leti in pol. Med družbeniki je več fizičnih oseb in podjetij. Največji, 22,5-odstotni delež ima podjetje 3KEM, lastnika katerega sta Sašo in Uroš Krmac, tudi direktor Klinike Primadent. Družba Mitsui Finance ima v lasti 20-odstotni delež projektne družbe, njena lastnika sta Tadej Tufek, nekdanji vodja Adrie Airways, in Barbara Podlogar. Med družbeniki je tudi poslovnež in med drugim nekdanji direktor BMW Group Slovenija Miha Ažman, ki ima 2,5-odstotni delež.
Stolpnica fluidnih oblik z 21 nadstropji
Pod arhitekturno zasnovo Severnice se podpisuje studio Zaha Hadid Architects, ki je sodeloval s slovenskim S Ateljejem. »Stavba je zasnovana kot sodobna vitka stolpnica specifične fluidne oblike. Zunanji gabarit je sestavljen iz treh vertikalnih volumnov, ki so v celoto združeni v osrednjem delu. Dva volumna z zastekljeno fasado sestavljata skupen prostor poslovnih dejavnosti, tretji služi kot komunikacijsko jedro – orientirano na vzhod. V dveh višinah sta poslovna volumna izdolbena v obliki kaplje, kar ustvari večji zunanji terasi/loži za zaposlene ter prepoznavno obliko objekta,« so arhitekturo nove ljubljanske stolpnice opisali v tehničnem poročilu projekta. V poslovnem objektu, ki bo kot prostorska dominanta postavljen v vogal dveh večjih prometnic v Ljubljani, so načrtovani štiri kletne etaže, pritličje, mezanin in 21 nadzemnih etaž.
V pritličju in mezaninu bo vhodna avla z restavracijo, v nadstropjih pa bodo poslovni prostori, predvideni za okoli 740 zaposlenih, in v kletnih etažah garaža ter tehnični, servisni in energetski prostori. Z izjemo spodnje četrtine stolpnice, kar je od vključno 8. nadstropja, je iz vsake etaže zasnovan izhod na manjši balkon, ki je izmenično nanizan ob severnem in južnem delu pisarn, medtem ko sta v 5. in 9. nadstropju oblikovani večji razgledni terasi. Vseh 27 etaž, podzemnih in nadzemnih, povezuje pet dvigal, med katerimi sta dve panoramski. Celotna bruto tlorisna površina objekta bo znašala 26.093 kvadratnih metrov.
Partikularne gradnje v višave
O fenomenu gradnje stolpnic, ki smo mu že z zgrajenima hoteloma InterContinetal Ljubljana in Grand Hotel Plaza v središču mesta, stanovanjskima stolpnicama Spektra v Šiški in načrtovanimi Nordiko, Emoniko ter Stolpom Severnica v zadnjih letih priča v Ljubljani, smo v Dnevniku pred kratkim že pisali. Tedaj je profesor z ljubljanske Fakultete za arhitekturo Aleksander Ostan dejal, da je gradnja stolpnic eden od globalnih trendov zgoščanja mest v višino, da se ta ne bi pretirano širila v pokrajino. »V pragmatičnem smislu gre predvsem za ekonomijo prostora, ker je nalaganje etaž v višino cenejše kot zidava v širino, ki pogojuje tudi dodatna zemljišča, hkrati je projektiranje visokih stavb načeloma enostavnejše,« je takrat pojasnil Ostan. Pri čemer je izpostavil, da so višinski poudarki smiselni predvsem zunaj ožjega mestnega jedra, vendar da je te projekcije treba urejati z natančno preštudiranimi interdisciplinarnimi strokovnimi podlagami. »Mesta bi morala jasno vedeti, kam lahko umeščajo visoke zgradbe in s kakšnimi vsebinami naj bodo napolnjene. Žal je današnji urbanizem v Ljubljani prepuščen predvsem partikularnim ponudbam in interesom, vezanim na posamezne dele, medtem ko se na celoto pozablja,« je kritično opozoril sogovornik. Ter še izpostavil, da čeprav so sodobne strukture včasih fascinantne, tako v svojem merilu kot tudi zaradi odličnega oblikovanja in materialnosti, pa so v večini le generične podobe jekla in stekla. Kot take pa tudi vse bolj obvladujejo vedno bolj poenotene urbane krajine sodobnih megapolisov.