Lastnici zemljišča, družbi Reitenburg in Atlantic Grupa, želita na območju zgraditi stanovanjsko in poslovno stavbo ter rekonstruirati enega od obstoječih industrijskih objektov. Pri tem nameravata prostorsko enoto razdeliti in pridobiti ločena gradbena dovoljenja ter tako neodvisno razvijati projekte. Družba Reitenburg bi uredila dve stanovanjski stavbi, Atlantic Grupa pa bi na južnem delu območja zgradila poslovno stavbo.
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) je bil sicer za območje sprejet že leta 2015. Kot so navedli v elaboratu lokacijske preveritve, pa urbanistični pogoji v OPPN zaradi novih dejstev in razvojnih potreb »deloma onemogočajo nadaljnji prostorski razvoj območja«. Med drugim so izpostavili, da bo na zasnovo objektov in ureditev močno vplivala nova prometna ureditev, ki jo načrtuje Mestna občina Ljubljana. Ta bo namreč ukinila obstoječ priključek Kolinske ulice na Šmartinsko cesto za motorni promet, predvidena pa je nova dvosmerna cesta, ki bo potekala ob vzhodnem robu območja.
Investitorja sta zato predlagala, da se za izvedbo predvidene investicijske namere dovoli individualno odstopanje od določil OPPN. Med predlaganimi odstopanji sta navedla tudi višino vseh treh stavb in največje dovoljeno število stanovanjskih enot. OPPN namreč določa 80 stanovanjskih enot, načrtovana pa je 201 stanovanjska enota. Odstopanja se nanašajo tudi na obseg javnih površin v pritličju stanovanjske stavbe in druge ureditve.
Novogradnji in mikrostanovanja
Gre za območje stavbne dediščine tovarne Kolinska, kjer je treba ohraniti vse obstoječe stavbe v varovanem kompleksu tovarne Kolinska. Kot so zapisali v dokumentu, je bilo območje že preverjeno z vidika kulturne dediščine, pri čemer je bilo ugotovljeno, »da je navedena prostorska ureditev ob upoštevanju varstvenih režimov načeloma sprejemljiva z vidika varstva kulturne dediščine«.
Investitor je kot ključno odločitev v dokumentu izpostavil ohranitev in obnovo industrijskega objekta. Kot so navedli, njegova oblika omogoča ureditev manjših, tako imenovanih mikrostanovanj, s površinami okoli 25 kvadratnih metrov. Stavba ima sicer dve kletni etaži, pritličje in štiri nadstropja, po načrtih pa bi na strehi uredili še štiri lesene montažne dvoetažne bivalne enote z lastnimi terasnimi vrtovi. V kleteh in delno v pritličju namerava investitor urediti shrambe, kolesarnice in prostore za morebitne strojne naprave. V dokumentu so med drugim zapisali, da obstoječa stavba s svojo geometrijo vpliva tudi na ureditev preostalega dela območja oziroma postavlja pod vprašaj geometrijo načrtovane stanovanjske novogradnje, kot jo določa OPPN.
Nova stanovanjska stavba bo imela po načrtih tri kletne etaže. V nižjem delu bo imela pritličje in štiri nadstropja, v višjem pa poleg pritličja še 12 nadstropij. »Kompozicija ima tri komunikacijska jedra, ki skupaj z betonsko opno zagotavljajo dobre pogoje za racionalno in potresnovarno gradnjo. V treh kleteh se uredijo parkiranje, shrambe in prostori za strojne naprave,« so zapisali v dokumentu. Nekatera stanovanja bodo imela pogled proti Šmartinski cesti, druga pa proti notranjemu dvorišču. Pritličje stavbe bi namenili javnim programom, kot so knjižnica, mladinski center in lokal, medtem ko bi bila nadstropja namenjena stanovanjskemu programu.
Na južnem delu zemljišča bi družba Atlantic Grupa zgradila poslovno stavbo, ki bi bila visoka 20 metrov in bi imela 5635 kvadratnih metrov bruto nadzemnih površin. Investitor bi hkrati uredil okolico novogradnje z novimi tlakovanimi in zelenimi površinami.
Po predvidevanjih ljubljanskega župana Zorana Jankovića se bodo spremembe na območju začele v roku petih let. »Na območju je več resnih investitorjev, mi pa že delamo pri projektu nove Šmartinske,« je povzel in dodal, da bo tudi ta projekt obširen in bo prinesel tudi nekaj zastojev. Maja Žitnik, vodja službe za razvojne projekte in investicije MOL, je medtem izpostavila, da se bodo skladno s spreminjanjem območja razvijale tako nujno potrebna cestna infrastruktura kot ostala infrastruktura in ozelenitev.