V javnem podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT) so pojasnili, da nadzor v javnem prostoru poteka z običajnimi kamerami. »Kamer za prepoznavanje obraza ali temu podobnih tehnologij ne uporabljamo, prav tako ne uporabljamo nobenih drugih biometričnih tehnologij.« Poleg tega so, kot so zapisali, v centru za upravljanje prometa zaposleni ustrezno pooblaščeni in usposobljeni operaterji, ki lahko, kadar je to skladno z namenom obdelave, v realnem času spremljajo posnetke nekaterih posameznih kamer. »To se izvaja predvsem za potrebe upravljanja sistemov na daljavo ter nudenje pomoči strankam in uporabnikom.« Posnetki nekaterih kamer se tudi shranjujejo za omejeno časovno obdobje, skladno z roki hrambe, ki so določeni s predpisi, po poteku roka hrambe pa se posnetki samodejno izbrišejo.
Lokacije za namestitev kamer – v MOL jih je večina na parkiriščih, nekaj jih je na semaforiziranih križiščih in drugod – izberejo na podlagi vnaprej opredeljenih namenov izvajanja videonadzora. »Ti vključujejo nadzor in vodenje semaforiziranih križišč, zagotavljanje pravilnega delovanja in daljinskega nadzora prometnih in drugih tehničnih sistemov, zaščito opreme večje vrednosti, ki je izpostavljena vandalizmu, ter zagotavljanje večje varnosti udeležencev v prometu pri upravljanju sistemov iz nadzornega centra.« Na lokacijah, kjer se videonadzor že izvaja, trenutno nimajo namena, da bi sistem širili. Če se bodo določena območja širila ali na novo vzpostavljala, – če bodo za to izpolnjeni pogoji skladno z zakonodajo – se bo na teh območjih načrtovalo tudi nameščanje dodatnih kamer. To je vedno neposredno povezano z izkazanim namenom za izvajanje videonadzora. »Odločitev o vzpostavitvi se sprejme na podlagi ustrezne ocene in presoje.«
Videonadzor za preprečevanje škodnih dogodkov
V LPT poudarjajo, da nadzorne kamere prispevajo k večjemu občutku varnosti prebivalcev in obiskovalcev mesta ter da ima že sama prisotnost videonadzora lahko preventivni oziroma odvračilni učinek na pojav kriminala, vandalizma in drugih nedovoljenih ravnanj. Izkazalo se je, da »videonadzor prispeva k preprečevanju škodnih dogodkov, hitrejšemu ukrepanju ter učinkovitejšemu odkrivanju storilcev, pri čemer se ves čas zagotavlja spoštovanje načel zakonitosti in sorazmernostni kot vodilnih načel varstva osebnih podatkov«.
Za odgovor na vprašanje, kakšni so neposredni dokazi o vlogi nadzornih kamer v javnem urbanem prostoru pri preprečevanju kriminala in vandalizma, pa so nas v LPT napotili na policijo, ki razpolaga s podatki o primerih, pri katerih so posnetki nadzornih kamer prispevali k razjasnitvi dogodkov oziroma uspešnemu zaključku preiskav.
Poleg varnostnega vidika videonadzorni sistemi omogočajo tudi učinkovitejšo pomoč in podporo uporabnikom parkirišč, potopnih stebričkov ter drugih sistemov in storitev v upravljanju ljubljanske občine oziroma njenih javnih podjetij. »Operaterjem omogočajo hitrejše prepoznavanje težav ter ustreznejše in pravočasno ukrepanje ob izrednih dogodkih ali težavah uporabnikov.
Prisotnost kamer ima lahko preventivni učinek
Na Policijski upravi Ljubljana (PU Ljubljana) ne vodijo evidenc primerov, v katerih so imeli posnetki videonadzornih sistemov na javnih površinah vpliv na preiskavo. »Policisti pri obravnavi dogodkov vedno poskušajo zbrati vsa razpoložljiva dejstva in dokaze o nekem kaznivem ravnanju, zato vedno preverijo tudi, ali je v okolici nameščena kakšna kamera. V skladu z zakonodajo take posnetke tudi zasežejo, če se izkaže, da so lahko dokaz v postopku. V praksi lahko posnetek služi kot pripomoček pri preiskovanju kaznivih dejanj ali pa tudi v nadaljevanju služi kot ključen dokaz v postopkih. Tako se je tudi že večkrat zgodilo, da smo prav na podlagi pridobljenega posnetka lahko raziskali kaznivo ravnanje,« so pojasnili na PU Ljubljana. Dodali so, da so posnetki videonadzornih sistemov lahko koristni na vseh območjih, kjer so nameščeni in kjer pride do dogodka, ki ga policija preiskuje. Zato posebnih lokacij v tem smislu ne izpostavljajo.
Tudi na policiji so izpostavili, da ima prisotnost videonadzora lahko tudi preventivni oziroma odvračilni učinek, »saj lahko zavedanje, da je določeno območje pod videonadzorom, vpliva na ravnanje posameznikov. Kljub temu videonadzor predstavlja le enega izmed ukrepov za zagotavljanje varnosti in sam po sebi ne more preprečiti vseh kaznivih ravnanj ali drugih kršitev.«
Na varnostno tveganem območju še niso uporabili tehničnih sredstev
Kot so še pojasnili na PU Ljubljana, od uveljavitve zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV) do sedaj niso izvajali nalog, v okviru katerih bi na varnostno tveganem območju uporabili tehnična sredstva na način, kot ga opredeljuje tako imenovani Šutarjev zakon. »V zakonu je določeno, da policija lahko s ciljno usmerjenimi in načrtovanimi ukrepi po potrebi in v okviru možnosti ter ob upoštevanju vseh zakonskih določil vse omenjeno zagotavlja tudi s tehničnimi sredstvi za fotografiranje in video ter avdio snemanje, z izvedbami varnostnih akcij, s tehničnimi sredstvi za optično prepoznavo registrskih tablic vozil ter za samodejno obdelavo in z ukrepi, povezanimi z obratovanjem in odstranitvijo oseb oziroma prepovedmi približevanja gostinskim lokalom.« Namen določitve je, kot so še zapisali na policiji, v preventivni pripravljenosti na možnost takojšnje aktivacije specifičnih tehničnih sredstev. Ob tem so še pojasnili, da bo o morebitni uporabi tehničnih sredstev na podlagi ZNUZJV, poleg tega, da bo konkretno območje označeno, javnost obveščena. Ker iz izdelane varnostne ocene izhaja povečano tveganje za ogrožanje življenja in osebne varnosti ljudi ter premoženja, je bilo na širšem območju Metelkove vzpostavljeno varnostno tvegano območje. Dodali so, da na območju na podlagi analiz in spremljanja stanja izvajajo ciljno usmerjene in poostrene nadzore, tudi s civilnimi patruljami in drugimi preventivnimi ukrepi. Pri nadzoru sodelujejo tudi druge enote policije, kot so posebna enota, konjenica in vodniki službenih psov, ter prav tako posebna delovna skupina za preprečevanje ulične kriminalitete. Poleg tega policija sodeluje tudi z mestnim redarstvom, drugimi institucijami in lokalno skupnostjo.
Tehnologija ni nevtralno orodje
Glede vloge kamer na javnih urbanih površinah je raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Eva Bertok izpostavila, da direktor njihovega inštituta dr. Aleš Završnik v monografiji Kriminaliteta in tehnologija »zavrača tehnološki determinizem: informacijska tehnologija ni sama po sebi dobra ali slaba, ampak lahko rešuje določene težave. Zavedati pa se moramo, da hkrati proizvaja nove posege v zasebnost, človekove pravice in družbeno enakost. Tehnologijo je treba razumeti v institucionalnem in političnem kontekstu, ne kot nevtralno orodje.« Kamere tako niso le tehnični zapisovalnik, temveč (tudi) sredstvo urejanja javnega prostora in življenja njegovih uporabnikov.
Kot je tudi dejala kriminologinja Eva Bertok, ki se ukvarja predvsem z žrtvami, je občutek varnosti, ki ga kamere ustvarjajo, pomemben, medtem kot ga v določenih okoljih te rušijo. Kot so pokazale raziskave, prisotnost kamer lahko nekoga pomiri, spet drugemu pa daje občutek, da je okolje kriminogeno. Kot je strnila raziskovalka, ne gre za binarno odločitev – ali bomo imeli kamere ali ne, temveč za odločitev, koliko kamer in zaradi česa. Ključno je, da gre za »legitimen razlog, če se na nekem mestu kazniva dejanja ponavljajo in se želi s kamero odvračati od kaznivih dejanj ali se jih uporabiti za zbiranje dokazov«. Vendar je po besedah raziskovalke pomembno, da kamere neka oseba spremlja, saj kamere izpolnjujejo svoj namen le, če se na dogodek odzovemo v relativno kratkem času. »Postavljene pa morajo biti tako, da zajemajo smiselne podatke, da je tam torej primerna svetloba itd. Še posebej pa je pomembno, in to res poudarjam, da se učinke kamer meri in iz sistema odstrani tiste, ki nimajo učinka. Odmakniti se moramo od mreže kamer, ki snemajo ulice, parke in trge tam, kjer ni potrebe oziroma zaznanih tveganj. Infrastruktura nadzora ne služi nikomur,« je opozorila raziskovalka.