Redni sprehajalci naj bi od začetka pomladi ob več sprehajalnih poteh opažali več invazivnih rastlin. Te naj bi bile pogoste predvsem v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ob nabrežjih Ljubljanice in Save ter na Golovcu. Nekateri glede teh rastlin redno opozarjajo pristojne mestne službe, drugi pa jih poskušajo odstranjevati kar sami. »Skrbi me, ker so nekatere rastline lahko tudi nevarne za človeka. Denimo ambrozija, ki pogosto raste na zapuščenih zemljiščih. Če le imam možnost, jo poskušam odstraniti,« nam je povedala redna sprehajalka.
»Med meščani je zavest o invazivnih rastlinah zelo visoka. Velikokrat nas ogorčeni kličejo glede posameznih velikih zaplat različnih invazivk. Res je, da včasih katero še vedno zamenjajo, a to hitro rešimo. Meščane ta problematika zelo zanima in nas nanjo tudi pogosto opozarjajo,« je dejal vodja Botaničnega vrta Jože Bavcon. Dodal je, da lahko veliko naredijo že prebivalci sami, če v svoji najbližji okolici odstranijo rastline, ki se pojavijo.
Izziv za železnice
Bavcon svetuje, da ljudje rastline odstranjujejo po nalivih, ko je zemlja namočena, ker takrat rastline lažje izpulimo. »To pa še ni dovolj, vse skupaj bi moralo biti sistemsko urejeno. Gre za velika državna podjetja, kot so železnice, ki bi lahko ob progah, kjer je res ogromno invazivk, rastline strojno odstranjevale, že zgodnja košnja bi zelo pomagala. Železnica pa je pravi tok invazivk, enako tudi avtoceste. Prve tuje rastline so ob železnici začeli popisovati že kmalu po prihodu železnice,« je pojasnil. A težava je nastala, ker so bile te rastline v 80. letih prejšnjega stoletja še dojete kot nove vrste v slovenski flori.
»Preobrat se je zgodil po osamosvojitvi, ko je zaradi opuščanja rabe in predvsem divje privatizacije in lastnine kot svetinje prišlo do enormnega razraščanja teh vrst. Zato bi to morali rešiti na državni ravni, seveda z obvezami za občine na način, da je treba na zasebnih in predvsem različnih degradiranih površinah vse invazivne vrste odstraniti pred semenjem, če to ni storjeno, pa potem občina to izvede na stroške lastnika. Invazivne rastline imajo ogromne količine semen in to potem pomeni, da se ta selijo na vsa bližnja potencialna rastišča, tudi na povsem naravne in nedotaknjene dele. S prometom se na vsa, tudi daljna območja širijo s pomočjo semen, največ pa s prenosom zemlje ob gradnjah,« je prepričan Bavcon.
Povzročajo spremembe v okolju
»V novem okolju se tujerodne rastline najlažje primejo tam, kjer je okolje že degradirano (zaradi človekovih posegov), ker je tam manj domačih vrst, ki bi jim preprečevale naseljevanje – med bolj degradiranimi območji so tudi mesta in brežine reguliranih rek, zato je tu največji problem invazivnih vrst. V gozdovih, ki so še dokaj naravni ekosistemi, je problemov z invazivkami bistveno manj. V okolju, ki je zdesetkano domačih vrst, nekatere tujerodne vrste uspevajo zelo dobro, začnejo se bujno razraščati in izpodrivati še tiste preostale domače vrste, ki so ostale – to so invazivne vrste,« je pojasnil Davorin Tome z Nacionalnega inštituta za biologijo.
Kot je opozoril, so dolgoročne posledice širjenja invazivnih vrst ključne za spreminjanje združbe vrst v okolju. Določene domorodne vrste namreč izginejo ali postanejo zelo redke. »Problemi imajo globalni pomen, invazivne vrste se namreč dobro počutijo povsod po svetu, skoraj povsod, kamor jih zanesemo, se razbohotijo in tam izpodrinejo domorodne vrste. S tem izgine veliko različnih vrst na račun ene, invazivne, ki se širi po svetu, velik, tudi globalni, je zato vpliv na siromašenje biodiverzitete,« je dodal.