Javna razprava ob razgrnitvi občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje gramoznice v Gameljnah je pokazala, kako zelo tamkajšnji prebivalci dvomijo o načrtih države. Ta namerava nekdanjo gramoznico sanirati z navozom materiala, izkopanega pri povečevanju struge Malega grabna v okviru protipoplavnih ureditev, ki bodo jugozahodni del Ljubljane varovale pred poplavami.
Več deset Gameljčanov, ki so se udeležili javne razprave, je poudarilo, da si tudi sami želijo ureditve gramoznice. Toda pričakujejo jasna in predvsem trdna zagotovila države, da projekt sanacije gramoznice ne bo lokalni skupnosti povzročal samo težav. Po ideji enega od krajanov bi država lahko s posebnim denarnim skladom ali menico zagotavljala, da bo sanacijo dokončala in gramoznico uredila tako, da ne bo škodila lokalnemu okolju.
Hudovali so se nad tem, da Gameljne že v času izkopa gramoza od te jame niso imeli koristi, samo negativne posledice. »Petdeset let so izkopavali in odvažali gramoz, lokalna skupnost od tega nikoli ni imela nič. Pesek je šel, mi pa od tega nismo imeli nič. Dobili smo samo hrup kamionov in luknje na cestah,« je povedal Zdene Štaba, ki stanuje le streljaj od gramoznice.
Od deset do šestdeset prevozov tovornjakov na dan
Tako Štaba kot drugi prebivalci so predstavnikom občine in države povedali, kaj vse jih skrbi pri načrtovani sanaciji gramoznice. Velika težava bodo tovornjaki, ki bodo iz Malega grabna vozili izkopano zemljino. To bodo počeli tri leta. Po podatkih glavnega projektanta protipoplavnih ukrepov na Malem grabnu Roka Fazarinca bo na dan v gramoznico pripeljalo od deset do šestdeset tovornjakov. Vendar prevozi tovornjakov naj ne bi potekali skozi naselje v Gameljnah, temveč po manjši poti, ki teče od avtocestnega izvoza Šmartno do Spodnjih Gameljn. »To pot uporabljajo sprehajalci, kolesarji in kmeti, ki imajo ob poti zemljišča. Zavedena je tudi kot varna pot v šolo, ker na cesti skozi Gameljne ni povsod pločnika. Zato je na tej poti treba zagotoviti varnost, če bodo po njej vozili tovornjaki,« je dejal predsednik sveta četrtne skupnosti Šmarna Gora Primož Burgar.
Obvozne ceste ne potrebujejo
V osnutku prostorskega načrta je sicer predvideno, da bo pot za dovoz materiala urejena v tri metre široko cesto s protiprašno plastjo. Toda župan Zoran Janković je na zadnji seji mestnega sveta omenjal, da bodo med občani preverili podporo gradnji širše ceste, na kateri bi pešci in kolesarji imeli ločen pas od tovornjakov. Takšna ureditev naj bi bila varnejša, hkrati bi jo občina v prihodnosti lahko povečala v obvozno cesto.
»Občina sanja, da ji bomo lastniki zemlje ob tej poti z lahkim srcem prodali parcele za širitev poti. Ampak ta zemlja nam veliko pomeni,« je zagotovil Štaba. Ideja o obvozni cesti se mu zdi še bolj nesmiselna. »Te obvoznice ne potrebujemo. V naselju nam že leta ne morejo zgraditi dvesto metrov pločnika, zdaj bi nam pa obvoznico delali,« je odkimaval Štaba, z njim so se strinjali tudi drugi krajani.
Kako bodo uredili prvovrstna kmetijska zemljišča?
Več Gameljčanov je opozorilo navažanje zemljine, prepredene z invazivnimi rastlinami, predvsem japonskim dresnikom. »Kako boste zagotovili, da se ta ne bo razraščal?« je konkretne odgovore zahteval eden od krajanov. Kot je dejala Marina Pintar iz ljubljanske biotehniške fakultete, bodo dresnik z redno košnjo zatirali toliko časa, da se bo rastlina izčrpala. »V začetku bo treba kositi na dva tedna. Bo pa trajalo več let, da se bo dresnik izčrpal,« je dejala Pintarjeva.
Osnutek prostorskega načrta predvideva, da bo po sanaciji gramoznice na območju te prvovrstna kmetijska površina. »Kje boste dobili tako kakovostno zemljino za povrhu?« je zanimalo Tineta Keplca. Pintarjeva je dejala, da je na gramoznici ostal kup avtohtone in kakovostne zemlje. Tega bodo po sanaciji razprostrli po navoženi zemlji in nato z ustreznim upravljanjem poskrbeli, da bo z leti postala kakovostnejša.
»Najprej bomo na to območje posadili travnato-deteljno mešanico. Prva leta bomo travo mulčili ali kosili, vendar je ne bomo odvažali. Tako bodo tla dobila malo organskih snovi, da se bodo okrepila. Njivska raba bo mogoča šele po več letih, celo desetletjih,« je razložila Pintarjeva.
A vsa ta pojasnila so odpirala dodatna vprašanja: kdo bo nadziral, da pripeljana zemljina ne bo oporečna, kdo bo več let skrbel za košnjo in primerno ravnanje z dresnikom, kdo bo nadziral tovornjake in kdo bo odpravljal poškodbe na poti, ki jih bodo ustvarila tovorna vozila. Marjeta Rejc Saje iz direkcije za vode je občanom zagotovila, da bo direkcija projekt protipoplavnih ukrepov sofinancirala z evropskimi sredstvi in da bodo tudi zaradi tega skrbeli, da bo vse teklo po predpisih. Vendar zaradi slabih izkušenj občani izrečenim obljubam niso zaupali.
Na direkciji za vode upajo, da so odprta vprašanja rešljiva
Da bi vendarle poskusili zbližati stališča, sta Rejc-Sajetova in predstavnica ljubljanske mestne občine Gameljčanom obljubili, da bodo njihove pripombe k prostorskemu načrtu poskušali čim bolj upoštevati pri pripravi končnega predloga. Napovedali sta še eno srečanje s krajani, ko bodo pripravili nov predlog, čeprav to ni ustaljen postopek. Po opravljeni javni razpravi in razgrnitvi prostorskega načrta dodatna javna predstavitev prostorskega načrta zakonsko ni predpisana, temveč gre končni predlog v potrditev mestnemu svetu.
