Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je za 15. november razpisal redne lokalne volitve, na katerih bodo volilci v vseh 212 slovenskih občinah izvolili župane in občinske svete za prihodnji štiriletni mandat. Za dan razpisa volitev je določil 7. september, ko bodo začeli teči roki za volilna opravila in zbiranje podpisov podpore kandidaturam.
Datum volitev je sicer določen z zakonom, saj redne lokalne volitve potekajo tretjo nedeljo v novembru. Drugi krog županskih volitev bo v občinah, kjer v prvem krogu nihče ne bo prejel večine glasov, potekal dva tedna pozneje, 29. novembra.
V Ljubljani se obeta ena najbolj zanimivih volilnih tekem v zadnjih letih. Aktualni župan Zoran Janković je že 8. maja na slavnostni seji Mestne občine Ljubljana napovedal, da bo znova kandidiral za županski mandat in poskušal nadaljevati skoraj dve desetletji dolgo vodenje prestolnice. Kandidaturo sta že pred tem napovedala tudi mestni svetnik liste Glas za otroke in družine Aleš Primc ter predsednik Piratske stranke Slovenije Jasmin Feratović ter potem še Mihael Jarc kot kandidat Stranke slovenskega naroda.
Novo politično dinamiko pa je prinesla napoved skupnega nastopa nekdanje predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič in nekdanjega predsednika vlade Antona Ropa, ki sta napovedala oblikovanje skupne liste za ljubljanske lokalne volitve. Končno ime liste še ni določeno, prav tako še ni znano, kdo bo prevzel kandidaturo za župana oziroma županjo Ljubljane. Na listi naj bi sodelovali posamezniki z izkušnjami iz mestne politike ter strokovnjaki z različnih področij.
Malo verjetno, da bi Janković zmagal v prvem krogu
Javnomnenjska anketa, ki jo je maja za Dnevnik Ninamedia izvedla med prebivalci Mestne občine Ljubljana, kaže, da je v naboru navedenih kandidatov Zoran Janković najmočnejši kandidat. Volilo bi ga lahko blizu 37 odstotkov meščanov z volilno pravico. Druga najmočnejša pa bi bila hipotetična kandidatka Urška Klakočar Zupančič, ki jo je kot svojo izbiro navedlo okoli 20 odstotkov anketiranih. Aleš Primc lahko računa na desetodstotno podporo, a se bo ta verjetno znižala, ko bo tudi etablirana desnica, SDS in NSi, predstavila svojega kandidata. Trenutna podpora morebitni kandidatki Levice Asti Vrečko pa je enaka volilni podpori stranki v Ljubljani. Dvanajst odstotkov anketiranih ne bi volilo nikogar od navedenih.
V konstelaciji, ko bi za župana na levi poleg Jankovića kandidiral še en prepoznaven in razmeroma priljubljen kandidat, sta zanimivi volilni preferenci obeh takih tekmecev. Volilna podpora Jankoviću bi bila zagotovo višja, če njegov tekmec z leve ne bi v tem delu političnega prostora nase vezal okoli 20 odstotkov glasov. Prav tak položaj bi lahko jeseni ustvarila Klakočar-Zupančičeva, če bi se odločila za kandidaturo: Jankovićeva zmaga v prvem krogu volitev bi bila v tem primeru malo verjetna, zmaga v drugem krogu pa negotova, saj bi izzivalec v drugem krogu lahko računal tudi na del glasov volilcev in strank, ki so Jankoviću nenaklonjeni in bi ga želeli za vsako ceno spraviti z oblasti.