Uporabniki prepovedanih drog so v središču Ljubljane v zadnjih mesecih vse bolj na očeh prebivalcev in obiskovalcev mesta. Na težave opozarjajo predvsem stanovalci območij v bližini Kongresnega trga, Metelkove, Tabora, Ferantovega vrta in posameznih podhodov, kjer se pojavljajo odvržene injekcijske igle, uporaba drog na prostem ter zadrževanje ljudi v izraziti socialni in zdravstveni stiski. Podobne prizore opažajo tudi turistični vodniki, ki občasno spremenijo pot ogleda. V javnosti je, recimo, nedavno odmeval primer moškega, ki so ga konec maja našli negibnega v parku Zvezda. Po neuradnih informacijah naj bi šlo za uporabnika prepovedanih drog. Dogodek je dodatno odprl vprašanje, kako naj se mesto odzove na razmere, ki niso več omejene na manj vidne kotičke, temveč postajajo del vsakdanjega mestnega prostora.
Od 600 do 800 uporabnikov na širšem območju mesta
Na Mestni občini Ljubljana pojasnjujejo, da se problematike zavedajo. Po njihovih ocenah se na širšem območju Ljubljane vsak dan giblje od 600 do 800 uporabnikov prepovedanih drog. Del jih v prestolnico prihaja tudi iz drugih krajev, saj Ljubljana kot največje urbano središče ponuja več socialnih, zdravstvenih in nevladnih programov pomoči, hkrati pa več možnosti za pridobivanje denarja za nakup drog. Pomemben del obravnave poteka na Metelkovi. V okviru Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v Zdravstvenem domu Ljubljana obravnavajo od 550 do 600 pacientov na leto. Uporabnikom zagotavljajo ambulantno obravnavo, podporo pri nadomestni terapiji, svetovanje, psihosocialno pomoč in pomoč pri stabilizaciji ali opuščanju uporabe drog. Širšo sliko zdravstvene obravnave kažejo tudi podatki Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Po njihovih podatkih so leta 2025 obravnavali približno 1000 ambulantnih in približno 300 bolnišničnih pacientov. Podatki kažejo, da se problematika ne odraža le v javnem prostoru, temveč tudi v zdravstvenem sistemu.
Občina sofinancira tudi več programov nevladnih organizacij: dnevne centre, terensko delo, programe zmanjševanja škode, zdravstveno svetovanje, distribucijo sterilnega pribora, možnost osebne higiene in prenočevanja. V Ljubljani deluje še varna hiša za aktivne uporabnice prepovedanih drog, ki so žrtve nasilja. Občina je spomladi prebivalce pozvala, naj odvrženih igel ne pobirajo sami, temveč naj lokacijo fotografirajo in o njej obvestijo pristojne službe ali Voko Snago. Kljub temu pa prebivalci opozarjajo, da se razmere ne izboljšujejo dovolj hitro, zato se vse pogosteje odpira vprašanje, ali so obstoječi ukrepi zadostni.
Redarji brez pristojnosti za droge, policija z nadzori
Mestno redarstvo na področju prepovedanih drog nima neposrednih pristojnosti. Redarji lahko ukrepajo predvsem v okviru vzdrževanja javnega in komunalnega reda, pri čemer občina poudarja, da samo zadrževanje oseb na javnih površinah ni prepovedano. Zato naj bi bil poudarek predvsem na prisotnosti patrulj, dodatnem terenskem delu in povezovanju ljudi v stiski z organizacijami, ki jim lahko ponudijo pomoč.
Policija največ problematike, povezane s prepovedanimi drogami, zaznava v širšem središču mesta, v okolici metadonskih ambulant, zapuščenih stavb, parkov in manj obljudenih lokacij. Po navedbah ljubljanskih policistov gre predvsem za posamične primere posesti in prodaje prepovedanih drog, ne pa za organizirane skupine. Policisti izvajajo poostrene nadzore, tudi s civilnimi patruljami, sodelujejo pa tudi z mestnim redarstvom, lokalno skupnostjo in lastniki lokalov. Posebno vprašanje so podhodi, kjer so na občini že lani prejeli več pritožb zaradi prenočevanja, uživanja prepovedanih substanc, odvrženih igel, smeti, materialne škode in onesnaževanja prostorov. MOL je zato v posameznih podhodih vzpostavila poseben varnostni režim, pravila pa nadzoruje varnostna služba.
Varna soba kot eden od načrtovanih ukrepov
Eden od ukrepov, ki naj bi v prihodnjih letih prispeval k zmanjševanju uporabe drog na javnih površinah, je varna soba. Gre za prostor, v katerem lahko uporabniki droge uporabijo v higienskem in nadzorovanem okolju, ob prisotnosti strokovnih delavcev. Namen takšnih programov ni spodbujanje uporabe drog, temveč zmanjševanje škode: manj uporabe drog na javnih površinah, manj odvrženih igel, manj okužb, hitrejše ukrepanje ob predoziranju in več možnosti za stik z zdravstveno ali socialno pomočjo. V Sloveniji za zdaj deluje ena varna soba, in sicer v Novi Gorici, v okviru dnevnega centra za uporabnike prepovedanih drog pod okriljem Slovenskega združenja za duševno zdravje Šent. Izkušnje iz Nove Gorice po navedbah Šenta kažejo, da varna soba ne pomeni le varnejše uporabe drog, temveč lahko zmanjša tudi uporabo drog na javnih površinah sredi dneva. Ker uporabniki v programu redno prihajajo v stik s strokovnimi delavci, se lažje vzpostavi zaupanje, to pa lahko poveča tudi možnost, da se posameznik odloči za zdravljenje ali druge oblike pomoči.
Ljubljanska občina je v okviru javnega razpisa ministrstva za zdravje s pismom o nameri podprla Šent pri vzpostavitvi podobnega programa v Ljubljani. Po pojasnilih Luke Mraka iz Šenta naj bi v prestolnici do konca projektnega obdobja, to je do konca leta 2028, vzpostavili pogoje za izvajanje varne sobe. V projektu sodelujejo Šent, Mestna občina Ljubljana in Zdravstveni dom Ljubljana. Pripravili so analizo terena ter predlog programa, ki vključuje prostorski, kadrovski in finančni okvir. Končna lokacija še ni izbrana, po dosedanjih analizah pa bi bila najprimernejša neposredna bližina Zdravstvenega doma Ljubljana na Metelkovi. Tam se zadržuje največ najbolj ranljivih uporabnikov, ki že prejemajo substitucijsko terapijo. Po mnenju strokovnjakov bi bila varna soba učinkovita predvsem, če bi bila umeščena tja, kjer se uporabniki dejansko gibljejo.