Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil odvetnik civilne iniciative Luka Švab, so tožbo vložili zaradi kršitev pravil postopka, zmotne uporabe materialnega prava (nacionalnega, mednarodnega in prava EU) ter zmotnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja predvsem glede strokovnih podlag in rešitev. Tožba pa vsebuje tudi predlog za prekinitev postopka in naslovitev ustreznih vprašanj na sodišče EU, za katera ocenjujejo, da so pomembna, da se ugotovi razlaga nacionalnega prava.
Za iniciativo, ki je imela v postopku izdaje integralnega gradbenega dovoljenja status stranskega udeleženca, sta najbolj sporna izkop in gradnja podzemne garažne hiše. "Civilna iniciativa dejansko nikoli ni in ne nasprotuje sami prenovi tržnice, to je nekaj, kar se nam zdi bistveno, da se opomni in izpostavi. Glavni problem vsega je, da je, ko govorimo o posegih v zelo občutljivo okolje ter v kulturno dediščino, nujno, da se postopki vodijo res transparentno in zakonito," je poudaril Švab.
To pomeni, da je v postopke vključena vsa strokovna in zainteresirana javnost, česar pa po mnenju civilne iniciative v omenjeni zadevi ni bilo. "Stroka ni imela možnosti soočiti se ne z županom ne z njegovo ekipo strokovnjakov," je dejala predstavnica iniciative Marinka Kurilić. Prav tako predstavniki občine in projektanti niso prisluhnili njihovim pomislekom v okviru ustnih obravnav, ki so v postopku izdaje integralnega gradbenega dovoljenja potekale na ministrstvu za naravne vire in prostor. Kurilić je bila kritična tudi do po njenem mnenju pristranskega odnosa predstavnikov ministrstva na obravnavah.
Po navedbah Švaba bi morali v primeru tako kompleksnih zadev, kot sta prenova osrednje ljubljanske tržnice in gradnja podzemne garažne hiše, upoštevati širok nabor mnenj strokovnjakov. "Mislim, da bi se moral dialog voditi na ustrezni ravni, strokovnjaki naj se soočijo s strokovnjaki, vedno so možna različna mnenja in mislim, da jih je treba dopuščati, pretehtati in jih v mnenju tudi obrazložiti," je dejal in dodal, da to ni bilo storjeno. "Stvari tudi niso ustrezno obrazložene v dovoljenju, in tukaj bo sodišče moralo povedati svoje," je bil jasen.
V tožbi, ki so jo vložili pred tednom dni, med drugim zahtevajo, da se "zadeva vrne v ponovni postopek, predhodno pa, da se postopek prekine in razčisti sama uporaba prava na ravni EU". Po njihovem mnenju namreč v določenih delih slovenska zakonodaja ni skladna z mednarodnim pravom in pravom EU.
Če bo upravno sodišče zadevo obravnavalo po rednem postopku, bi lahko po Švabovih besedah na odločitev čakali več let. Kot je še pojasnil, pa zaradi vložitve tožbe občina ne more začeti gradbenih del.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je integralno gradbeno dovoljenje za prenovo osrednje ljubljanske tržnice izdalo konec aprila, pri tem pa določilo tudi številne pogoje s področja okolja in varstva kulturne dediščine. Zoper odločbo o izdanem dovoljenju je dovoljen upravni spor z vložitvijo tožbe na upravno sodišče v 30 dneh od vročitve odločbe. Med stranskimi udeleženci v postopku izdaje dovoljenja je bila poleg civilne iniciative Tržnice ne damo tudi nevladna okoljska organizacija Alpe Adria Green.
Projekt prenove ljubljanske tržnice sicer velja za enega od še neuresničenih projektov iz prve volilne kampanje župana Zorana Jankovića pred 20 leti, obsega pa celovito prenovo in prizidavo Mahrove hiše, gradnjo štirietažne javne podzemne parkirne hiše pod odprto tržnico ter celovito prenovo odprte tržnice na Vodnikovem trgu.