Danes Galerija Emporium, od šestdesetih let prejšnjega stoletja Centromerkur, kamor je bilo v središču mesta mogoče zaviti po širok nabor vsakodnevnih stvari, kar je pomenilo vse od pletenin in igrač do štedilnika in žlic, in pred tem prva veleblagovnica v Ljubljani. Vse to je naseljevalo Urbančevo hišo, trgovsko palačo na vogalu današnje Miklošičeve in Trubarjeve, ki jo je leta 1903 zgradil ljubljanski trgovec Feliks Urbanc. Svoja vrata je v mestu, ki je bilo tedaj občutno manjše, na območju današnjega osrednjega ljubljanskega trga sta se stikala staro mesto in predmestje, odprla leto pozneje.

Ob nastanku je bila simbol gospodarskega razcveta Ljubljane po potresu 1895, kjer je bila trgovina v začetku prejšnjega stoletja predvsem v rokah malih trgovcev in so delovale pretežno majhne specializirane prodajalne. V nasprotju s tem je Urbančeva veleblagovnica ponujala vse na enem mestu in tako prinesla novo obliko nakupovanja.

V popotresni obnovi so na današnjem Prešernovem trgu zrasle številne nove reprezentativne palače, ena med njimi je tako tudi Urbančeva trgovska palača, ki je svojo funkcijo ohranila do danes. Po načrtih graškega arhitekta Friedricha Sigmundta so jo zgradili namesto dveh starih poškodovanih predmestnih hiš, kar je ob še drugih arhitekturnih potezah bistveno spremenilo značaj širšega prostora.

: Otvoritev trgovine Centromerkur na Trubarjevi 1. Ljubljana, 23. maj 1963. Foto: Marjan Ciglič, hrani: MNSZS.

V drugi polovici prejšnjega stoletja je v Urbančevi hiši deloval Centromerkur, kjer je bilo v središču mesta mogoče kupiti širok nabor vsakodnevnih stvari. Na fotografiji odprtje Centromerkurja leta 1963. Foto: Marjan Ciglič, hrani MNSZS

Po budimpeškem vzoru

»Urbančeva hiša oblikuje fasado trga, ki so ga po potresu z adaptacijo starih in graditvijo novih meščanskih hiš višinsko in tudi stilno poenotili. Tako se je po potresu iz predmestnega križišča razvil nov mestni prostor, ki je sicer ohranil prvotno prometno funkcijo na meji med starim srednjeveškim mestom in na novo razvijajočim se predmestjem, hkrati pa je z novimi stavbami dobil tudi novo vsebino ali, kot je zapisal Fabiani, postal je 'v mnogih ozirih središče mesta',« sta o Urbančevi hiši in preobrazbi okoli nje v knjigi Secesijska arhitektura v Sloveniji zapisali Jelka Pirkovič in Breda Mihelič. Pojasnili sta še, da je prva veleblagovnica v Ljubljani, zasnovana kot enotni prodajni prostor, ki je z monumentalnim stopniščem povezan z obhodno prodajno galerijo v mednadstropju, spominjala na veleblagovnice v Parizu, na Dunaju ali v Budimpešti. »Po vzoru neke budimpeške trgovine je bila veleblagovnica menda tudi narejena.« Pri čemer pa so se tedanje politične težnje odtisnile tudi v arhitekturi, saj so se v Budimpešti, da bi se izognili vplivom konkurenčnega Dunaja, raje ozirali po vzorih iz francoskega in belgijskega kulturnega prostora.

Ujel je priložnost

Urbančeva palača je nastala na parceli, ki jo je mestna občina hranila za posebne namene. Kot je zapisal mag. Gašper Hudolin na spletnem portalu Kamra, je priložnost za novogradnjo v začetku prejšnjega stoletja zagrabil v Ljubljani tedaj že znani trgovec Feliks Urbanc. Združil je tri parcele in veleblagovnico postavil tja, kjer sta pred potresom stari hiši začenjali Forštat, predmestje, kot so nekdaj imenovali območje Trubarjeve hiše, je še navedeno na domoznanskem portalu.

Kot je še popisal Hudolin, je bila izbrana lokacija kot nalašč za trgovino. O čemer priča njeno mesto med železniško postajo in starim mestnim jedrom. »V pritličju proti ulici je arhitekt predvidel trgovino in stanovanja, v dvoriščnem traktu pa hleve za konje.« Pri čemer gradnja tudi v prejšnjem stoletju ni minila brez sporov s sosedi, nekaj pripomb so imeli tudi predstavniki občine.

»Pravi selfmademan«

Feliks Urbanc je bil v poslovnih in širših družbenih krogih vidna osebnost. Ali kot so ob njegovi smrti leta 1937 zapisali v časopisu Jutro, je »Ljubljana in z njo slovenski trgovski svet izgubil enega svojih najbolj znanih in najuglednejših predstavnikov«. Umrl je pri 87 letih in bil tudi v pozni starosti »duševno in telesno čil«. Predan je bil svojemu trgovskemu poslu, za razvedrilo pa se je posvečal jahanju in to rekreativno počel vse do 84. leta. »Bil je tip pravega slovenskega selfmademana, s kakršnim se upravičeno lahko ponaša zlasti naša starejša generacija,« so o uspešnem trgovcu zapisali v Jutru.

Rodil se je leta 1850 na Drnovem pri Krškem, in ker je zgodaj izgubil starše, je odraščal pri dedku v Brežicah, kjer se je šolal in se nato zaposlil kot vajenec pri trgovcu Kraljiču, ki je imel eno največjih brežiških trgovin. Čez čas je pri trgovcu postal poslovodja in enako mesto je kasneje prevzel v Krisperjevi trgovini v Kranju, kjer se je poročil s trgovčevo hčerko Faniko. Kmalu je postal Krisperjev družabnik in vodil trgovino Krisper & Urbanc. Leta 1882 se je preselil v Ljubljano in tu prevzel še Jamškovo trgovino Pod trančo ter vzpostavil tudi manufakturno veletrgovino.

- otvoritev - novi trgovski center Galerija Emporium, obnovljena spomeniško zaščitena Urbančeva hiša - Palača Urbanc v kateri je bila več desetletij veleblagovnica Centromerkur - Prešernov trg 5A/FOTO: Matej Povše

Prenovljeno trgovsko palačo, ki jo je v sodobnosti zasedla modna trgovina, so ponovno odprli ob koncu leta 2010. Foto: Matej Povše Q

V Ljubljani, kjer je najvidnejši dokaz Urbančeve podjetnosti postala prav trgovska palača pri frančiškanski cerkvi, se je vpel v javno življenje. Zasedal je razne funkcije, med drugim je bil dolgoletni svetnik trgovske zbornice, član upravnega odbora Mestne hranilnice in nekaj časa tudi del občinskega sveta.

Ob vsem pa je bil kot investitor zaslužen, da je Ljubljana dobila eno najkvalitetnejših ljubljanskih secesijskih celostnih umetnin. Vse od nastanka pa je Urbančeva hiša imela že več trgovskih življenj. 

Priporočamo