Gradbeno dovoljenje za severni terminal bodoče avtobusne postaje v Ljubljani ob Vilharjevi cesti bi moralo postati pravnomočno 15. decembra. Alpe Adria Green, mednarodno društvo za varstvo okolja in narave, je tri dni pred tem rokom na upravnem sodišču vložilo tožbo, s katero izpodbija gradbeno dovoljenje. Pri tem so navedli, da so v tožbi izpostavili po njihovem mnenju nezakonito upoštevanje uredbe o mejnih kazalnikih vrednosti hrupa v okolju.
Ustavno sodišče je leta 2022 odločilo, da je uredba iz leta 2019 neustavna. Državi so naložili, da jo popravi v enem letu, torej do leta 2023. Uredba je bila spremenjena prejšnji teden, dober teden po vložitvi tožbe.
Gradbeno dovoljenje je sicer izdalo ministrstvo za naravne vire in prostor, vlagatelj pa so Slovenske železnice. V tožbi državi očitajo, da je izdala gradbeno dovoljenje na podlagi neustavne uredbe. »Del vsake okoljske presoje je tudi hrup. V tem primeru je bila uporabljena protiustavna uredba o hrupu iz leta 2019,« so sporočili v organizaciji. Dodali so še, da bo gradbišče velikega kompleksa zelo obremenilo okolico. Pri tem so našteli vibracije, svetlobno onesnaženje, prometne obremenitve, emisije iz gradbene mehanizacije in tovornih vozil ter spremembe v prometnih tokovih in poškodbe vozišča.
V gradbenem dovoljenju so kar nekaj prostora namenili problematiki uredbe o hrupu. Poudarili so, da obstoječa uredba ni bila razveljavljena in da velja, dokler se je ne dopolni, saj bi v nasprotnem primeru nastala pravna praznina, kar bi pomenilo, da sploh ne bi imeli mejnih vrednosti, po katerih bi se lahko uravnavali.
Gradnja bo zastala
Na ministrstvu za naravne vire in prostor so potrdili, da je bila tožba vložena. Pri tem pa so pojasnili, da gradbeno dovoljenje ne bo pravnomočno, dokler se postopek ne zaključi. Nepravnomočno dovoljenje je bilo izdano sredi novembra in že čez nekaj dni so Slovenske železnice objavile naročilo za izvajalca gradnje prve faze avtobusne postaje. Prva faza te naložbe, ki je ocenjena na 75 milijonov evrov, je izkop gradbene jame.
Po gradbenem dovoljenju naj bi dela začeli že letos, po zadnji časovnici pa po novem letu, ko bi bil izbran izvajalec. Kot smo že poročali, se je zavleklo dogovarjanje z občino glede plačila komunalnega prispevka. Iz Slovenskih železnic so sporočili, da so za namen severnega terminala plačali 9,3 milijona evrov komunalnega prispevka.
Razdrobljena naložba
V organizaciji Alpe Adria Green so še dodali, da bo avtobusna postaja samo eno izmed okoli pol ducata gradbišč, ki bodo aktivna v nastajajočem Potniškem centru Ljubljana. Potekajo še nadgradnja železniške postaje, gradnja zasebnih trgovsko-poslovnih kompleksov na zahodu in vzhodu ter širitev okoliških cest. Prav tako bodo po novem letu vzpostavili začasno avtobusno postajo na Masarykovi, na lokaciji zdajšnje postaje pa bo ljubljanska občina gradila.
»Vsi navedeni posegi bodo potekali na istem območju, načrtovani so v prekrivajočih se časovnih fazah in so zasnovani kot integriran prometni, komercialni in urbanistični center, torej so funkcionalno povezani. Kljub temu so izdali ločeno gradbeno dovoljenje za avtobusno postajo, za preostale dele pa niso opravili presoje vplivov na okolje,« so utemeljili odločitev za tožbo.
Zamudili javno obravnavo
Organizacija Alpe Adria Green je sicer podala pripombe že v okviru javne obravnave, a neuspešno, saj naj bi zamudili rok, smo prebrali v nepravnomočnem dovoljenju. Njihove pripombe sicer ne omenjajo uredbe o hrupu. Poudarili so, da je lokacija na severni strani potniškega centra po njihovi oceni neprimerna, »saj ni povezave z vsemi mestnimi avtobusi«. Prav tako so opozorili, da je v načrtu premalo poudarjena dostopnost za kolesarje in osebe z gibalnimi oviranostmi.
Predlagali so še, da se ustrezno razporedi avtobusna postajališča in da naj bo postaja zasnovana bolj trajnostno. »Oblikovanje postaje naj bi bilo privlačno in skladno s splošnim urbanim okoljem, da bi postaja postala ne le funkcionalna, temveč tudi estetska pridobitev za mesto,« so še povedali ter predlagali, da se razmisli tudi o vključitvi umetniških elementov, ki bi odražali kulturo in identiteto Ljubljane. Na koncu so še predlagali, da se vključi več prostorov, namenjenih srečevanju in vključevanju ljudi.