V razrušeni povojni Evropi je delo žensk postalo nepogrešljiv temelj ne le gospodarske obnove, temveč tudi družbene in moralne preobrazbe. V socialističnih državah, kamor je sodila tudi Jugoslavija, je bilo delo žensk razumljeno kot ključni pogoj za njihovo emancipacijo. Nova oblast je ženske spodbujala k aktivnemu vključevanju v javno življenje, od zaposlovanja v industriji in javnih službah do sodelovanja v sindikatih, delavskih svetih in različnih družbenokulturnih organizacijah.

Dušan Gostinčar, hrani MNSZS. Perice na Bizoviku, junij 1956.

Perice v Bizoviku, junij 1956 Foto: Dušan Gostinčar, hrani MNSZS.

Kljub formalni enakopravnosti so ženske še naprej nosile glavno breme gospodinjskega dela, skrbi za otroke in starejše, kar razstava izpostavlja kot eno ključnih protislovij časa.

Neznan avtor

Štefka Foto: avtor neznan, hrani MNSZS

Razstava celovito prikazuje poklicno pot žensk v času zgodnjega socializma ter razkriva napetosti med ideološkimi obljubami enakopravnosti in vsakdanjo realnostjo. Obiskovalci bodo lahko spoznali, kako sta se prepletali tradicija in modernizacija ter kako so se nekatere predvojne družbene strukture kljub novemu sistemu ohranjale. Poseben poudarek je namenjen razlikam med delom žensk v urbanih in ruralnih okoljih ter tudi širšemu prostoru jugoslovanske regije, vključno s Koroško in Tržaško.

Pomemben del razstave osvetljuje življenje kmečkih in industrijskih delavk ter odpira pogled na nove poklice, v katere so ženske vstopale v obdobju pospešene industrializacije. Hkrati razkriva tudi manj vidne oblike dela, kot so delo v domačem gospodarstvu ter aktivnosti na neformalnem in celo nelegalnem trgu dela. Kljub formalni enakopravnosti so ženske še naprej nosile glavno breme gospodinjskega dela, skrbi za otroke in starejše, kar razstava izpostavlja kot eno ključnih protislovij časa.

Po letu 1945 so ženske v Sloveniji prvič dobile sistematično urejene pravice na področju dela. Uvedeno je bilo načelo enakega plačila za enako delo, zagotovljena pa je bila tudi širša socialna varnost, vključno s porodniškim dopustom, zdravstvenim in pokojninskim zavarovanjem ter otroškimi dodatki. Kljub temu pa formalne pravice niso vedno pomenile dejanske enakosti v vsakdanjem življenju.

Razmislek o današnjem položaju žensk

Razstava ne ostaja le v zgodovini, temveč odpira tudi vprašanja za sodobnost. Z zgodovinskim pogledom spodbuja razmislek o današnjem položaju žensk, pomenu ekonomskega opolnomočenja ter izzivih usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Vabi k premisleku, kaj se je v 21. stoletju spremenilo in katere neenakosti ostajajo.

Leon Jere, hrani MNSZS. Tovarna elektrotehnike in finomehanike Kranj, marec 1949.

Tovarna elektrotehnike in finomehanike Kranj, marec 1949 Foto: Leon Jere, hrani MNSZS.

Ob razstavi je izšel tudi istoimenski katalog, ki dodatno poglablja predstavljene teme in bo obiskovalcem na voljo ob odprtju. Razstava, ki so jo pripravile avtorice Ana Hofman, Iva Kosmos, Brina Kotar, Jovana Mihajlović Trbovc, Tanja Petrović, Urška Strle in Marta Verginella, bo na ogled do 21. junija 2026 v preddverju Viteške dvorane. Ob tej priložnosti so avtorice pripravile tudi obsežnejši katalog, ki dopolnjuje razstavo in tako skupaj predstavljata dragoceno priložnost za vse, ki jih zanimajo zgodovina, družbene spremembe in vloga žensk v oblikovanju sodobne družbe. Hkrati obiskovalce vabi k razmisleku, dialogu in boljšemu razumevanju preteklosti, ki še vedno zaznamuje našo sedanjost. 

Priporočamo