Vrtovi v mestu so postali zelo iskana dobrina in to velja tudi za vrtičke, ki jih oddaja Mestna občina Ljubljana. Skoraj vseh 731 mestnih vrtičkov je za letos že zasedenih. Za prihodnje leto mesto napoveduje ureditev novih vrtičkov v Vižmarjih, za letos pa je še nekaj prostih vrtičkov na Ježici ter seveda na vrtičkarskem območju Rakova jelša, kjer vrtički že nekaj let ne gredo dobro v najem. Prvi najemniki so imeli namreč veliko pripomb na kvaliteto zemlje, predvsem so jih zmotili azbestni ostanki v prsti.
Preveč gnojeni in preveč bazični vrtički
Res je, da niso vsi mestni vrtički enaki, a kar se kakovosti prsti tiče, je Janez Sušin s Kmetijskega inštituta Slovenije zatrdil, da je na vseh mestnih vrtičkih kvalitetna zemlja. Kmetijski inštitut Slovenije že od leta 2016 sodeluje z občino pri spremljanju kakovosti tal na urbanih vrtičkih in v tem obdobju so odvzeli enajst vzorcev tal na območjih vrtičkov v Dravljah, Ježici, Rakovi jelši, Štepanjskem naselju, Vojkovi cesti in Ulici Iga Grudna.
»Ker smo vzorce tal odvzeli s posameznih vrtičkov, rezultatov analiz ne moremo posploševati na celotno območje vrtičkov, saj so rezultati na posameznem vrtičku posledica različnih dejavnosti najemnikov vrtičkov v preteklosti,« je dejal kmetijski strokovnjak, ki meni, da je večina vrtičkov sicer preveč gnojenih. »Bolje je najeti premalo gnojen vrtiček, kot pa takšnega, ki je pregnojen.« Vrtičkarji imajo namreč pogosto napačne predstave o tem, kako gnojiti. »Tri samokolnice hlevskega gnoja za deset kvadratov vrtička so preveč. Za tako površino bi bilo dovolj že dvajset kilogramov gnoja,« je poučil zbrane vrtičkarje na predavanju v Četrtni skupnosti Bežigrad.
Ob tem je opozoril tudi na glavni problem prsti na ljubljanskih vrtičkih, in sicer, da je preveč bazična. »Za to ni kriva mestna občina, temveč narava,« je dejal. Zaradi tal s previsokim pH-faktorjem rastline namreč slabše rastejo. Zato je treba v ljubljanskem primeru prsti na mestnih vrtičkih dodati šoto, da se zniža bazičnost tal. Strokovnjak priporoča pet kilogramov šote na vrtičku, velikem deset kvadratnih metrov.
To, kar so z analizami nedvomno potrdili, pa je, da v prsti na vrtičkih ni bilo prisotnosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev, kar pomeni, da najemniki vrtičke obdelujejo v skladu s pogodbo, ki določa izključno ekološko pridelavo.
Težke kovine niso v zelenjavi
V analiziranih vzorcih so našli nekaj sledi težkih kovin, predvsem svinca, kadmija, bakra in cinka. »Na nobenem območju v tleh nismo ugotovili izrazito preseženih vsebnosti težkih kovin, vsebnosti težkih kovin v pridelkih pa so bile daleč pod mejnimi vrednostmi,« je Janez Sušin potolažil prisotne vrtnarje. Da bi res potrdili, da težkih kovin ni v zelenjavi, so na tridesetih mestih, kjer so zaznali težke kovine v prsti, vzeli tudi vzorce zelenjave.
Kar pa se tiče azbesta na Rakovi jelši, niso opravili analiz. Razlog je v tem, da po mnenju strokovnjaka Janeza Sušina azbest iz tal preko korenin v rastline ne prehaja: »Nobenega strokovnega argumenta ni, da tam ne bi najel vrtička.« Sicer pa vsakemu mestnemu vrtnarju predlaga analizo prsti, saj lahko le tako natančno ugotovi, kaj vrtu manjka ali česa je preveč.
