Zgolj nekaj tlakovcev in košček kovinskega ogrodja je na vogalu Vidovdanske ceste in Komenskega ulice mimoidoče spominjalo na lokacijo, kjer je nekoč v mestu stala telefonska govorilnica. Niz telefonskih govorilnic je pred leti prav tako stal v Kolodvorski ulici, zdaj so tam podzemne zbiralnice odpadkov, o telefonskih govorilnicah na Prešernovem trgu pričajo le še stare fotografije.
Tako kot morda večina niti ni opazila, kdaj so se telefonske govorilnice počasi začele umikati iz javnega prostora, danes najbrž marsikdo ne zna odgovoriti na vprašanje, kje v mestu stoji njemu najbližja telefonska govorilnica. Na območju ljubljanske mestne občine namreč še vedno stoji 90 javnih telefonskih govorilnic; kot zagotavljajo v podjetju Telekom Slovenije, ki skrbi zanje, so vse še delujoče, a nekatere že »v fazi izklopa«. Še vedno so na voljo tudi 300-impulzne telekartice, ki jih uporabniki potrebujejo za klic iz telefonskih govorilnic. Stanejo nekaj manj kot 24 evrov.
Največ klicev iz javnih zavodov
A bolj kot vprašanje, kje, je na mestu vprašanje, kako dolgo bodo telefonske govorilnice v mestu še na voljo. V Telekomu Slovenije namreč načrtujejo, da bodo v letošnjem letu odstranili večino govorilnic na območju ljubljanske mestne občine, ki nimajo prometa oziroma ga imajo (pre)malo. Telekomu Slovenije se je namreč decembra lani iztekla petletna odločba, po kateri je bilo podjetje obvezano zagotavljati telefonske govorilnice, v republiški Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) pa so takrat napovedali, da ne bodo začeli postopka javnega razpisa za imenovanje izvajalca univerzalne storitve javne telefonije.
Statistični podatki za usodo telefonskih govorilnic namreč niso preveč vzpodbudni. Sodeč po rezultatih analize Akosa leta 2018 v skoraj tretjini vseh telefonskih govorilnic v državi, torej v 280 govorilnicah, ni nihče opravil nobenega plačljivega telefonskega klica, iz 201 telefonske govorilnice pa ni bilo niti klica, ki se zaračunava, niti nobenega brezplačnega klica na številke za klic v sili.
Čeprav je večina govorilnic javno dostopna, so najbolj oblegane tiste, ki to niso. Skoraj 62 odstotkov prometa, merjenega v impulzih, namreč prihaja iz govorilnic, ki niso dostopne vsem. »Tako v Ljubljani kot drugod po Sloveniji so najpogosteje v uporabi telefonske govorilnice v javnih zavodih, kot so psihiatrične ustanove in zapori,« je ob tem v imenu podjetja Telekom Slovenije potrdila Ana Petrič iz službe za odnose z javnostmi. Tako je že nekaj časa. Pred šestimi leti je bila denimo najpogosteje uporabljena telefonska govorilnica v Ljubljani tista v zaporu v Povšetovi ulici, na splošno pa so takrat največ klicev zaznali iz telefonske govorilnice na Dobu. Na vprašanje, iz katere javno dostopne ljubljanske telefonske govorilnice je trenutno največ klicev, v Telekomu Slovenije niso odgovorili.
O novi rabi govorilnic ne razmišljajo
V Telekomu Slovenije so pred časom poskusili oživiti nekatere govorilnice, a se poskus ni obnesel. V posameznih telefonskih govorilnicah so postavili Teletočke, ki so uporabnikom omogočale dostop do interneta ter različnih informacij, vsebin in storitev, vendar večjega zanimanja med uporabniki ni bilo. »Zato o njihovi novi rabi za zdaj ne razmišljamo,« je pojasnila Ana Petrič.
Podobne ideje o novi rabi telefonskih govorilnic so imeli v preteklosti tudi ponekod v tujini. V New Yorku so denimo pred leti telefonske govorilnice postale točke za brezplačni dostop do svetovnega spleta. Še nekoliko bolj domiselni pa so bili v Londonu, kjer so nekatere ikonične rdeče telefonske govorilnice spremenili v prostore za izmenjavo knjig ali za namestitev defibrilatorjev.
