Čez leto dni se bosta iztekli koncesijski pogodbi za vzdrževanje javnih cest in zimsko službo ter za urejanje javne razsvetljave v mestni občini Ljubljana. Trenutna koncesionarja sta Javna razsvetljava ter Komunalno podjetje Ljubljana, ki sta zasebni podjetji. Koncesiji izvajata od leta 2006, ko je bila županja še Danica Simšič. Na ponedeljkovi seji so mestni svetniki potrdili odloka, ki določata pogoje za ponovno podelitev koncesij na tem področju do leta 2047. Občina bo morala v šestih mesecih od uveljavitve odlokov objaviti javna razpisa. Zaradi obsega naročila bosta objavljena tudi v Uradnem listu Evropske unije. Izvajalca bodo izbrali po postopku konkurenčnega dialoga.
Dodatna kriterija, a cena bo prva
Leta 2006 je občina za koncesiji predpisala tri kriterije: ceno storitve, pozitivne reference na področju primerljivih vzdrževalnih del in celovitost ponujene storitve v okviru ene pravne osebe. Na prihodnjem razpisu bo glavno merilo znova cena storitve. Dodatna kriterija bosta še tehnična in kadrovska usposobljenost, ki presega minimalne zahteve gospodarske javne službe, ter čim manjši negativni vpliv na okolje. Natančno razmerje med temi kriteriji bo znano šele ob objavi razpisa.
Kot smo že poročali, je ocena občine, da bo vzdrževanje cest stalo okoli 15,3 milijona evrov na leto, javna razsvetljava pa okoli 7,3 milijona evrov. Za obe vsoti računajo, da se bo cena vsako leto povečala za približno odstotek.
»V Levici menimo, da je bolj smiselno, da gospodarske javne službe opravljajo javna podjetja, torej podjetja, ki bi jih v tem primeru ustanovila občina. Razumeli bi, da koncesije za tovrstne službe podeljujejo manjše občine, medtem ko je mestna občina Ljubljana dovolj velika in ima dovolj svojih virov, da bi lahko za tovrstne službe poskrbela z lastnimi javnimi podjetji oziroma za te potrebe ustanovila nova,« je v imenu svetniškega kluba Levice sporočila Urška Honzak. Maja Žitnik, vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti, je svetnikom zagotovila, da je koncesija tako za občino kot občane stroškovno najbolj ugodna oblika za zagotavljanje omenjenih javnih služb.
»Podeljevanje koncesije mora biti vedno premišljeno dejanje, sploh za javno gospodarsko službo, ki opravlja monopolno dejavnost v mestu,« je sporočila Mojca Sojar, samostojna svetnica NSi, ki meni, da bi morala za ceste in luči skrbeti javna podjetja. Pri tem je opozorila, da so ceste v Ljubljani po njeni oceni v slabem stanju. »Javna gospodarska služba se financira iz proračuna MOL na podlagi letnega programa in koncesijske pogodbe, kar je lahko precej ohlapno; možne so tudi nepravilnosti, prikrivanje in goljufije. In vemo, da so ceste in prometne površine v Ljubljani slabe, saj se občani dnevno pritožujejo nad njimi.«
Po novem bo revizija
Novi odlok predvideva možnost revizije izvajanja pogodbe vsakih pet let. »Lahko pa tudi pogosteje, če to zahtevajo posebne okoliščine,« smo prebrali v odloku. »Občina se je odločila, da bo vse te varovalke uporabila v najnižji možni meri, saj isti organ pripravi razpis, imenuje komisijo, izbere izvajalca in nadzoruje pogodbo. Zakon to dopušča, ne zagotavlja pa neodvisnosti, če vse odločitve ostanejo v rokah ene strani, in to dvajset let. Prednosti koncesije so zgolj teoretične, slabosti pa zelo konkretne: monopol enega izvajalca, netransparenten nadzor in popolna odsotnost odgovornosti za dejansko stanje na terenu,« je sporočila Maruša Babnik, svetnica SDS.
»Po našem mnenju je uvedba revizije opravljanja gospodarskih javnih služb zelo smiselna, saj ima občina le tako nadzor nad opravljenim delom,« pa je dodala svetnica Levice.
Revizija tudi za nazaj
Ne zdi se verjetno, da bi koncesijo izvajal kdo drug kot KPL oziroma Javna razsvetljava. Tako v strankah SDS, NSi kot v Levici in Vesni so izpostavili potrebo po reviziji dosedanjega izvajanja koncesije kot pogoju za ponovno pridobitev koncesije. »Nujno bi se morala opraviti revizija, saj bi na njeni podlagi upravičili ponovno podelitev koncesije istemu ponudniku. Najprej je treba zagotoviti nadzor in konkurenčnost, saj je to edina pot, ki lahko upraviči zaupanje občank in občanov,« je opozorila svetnica SDS. Denis Striković, svetnik Vesne, pa je dodal, da »Ljubljančanom ni v korist, da nekdo služi z opravljanjem javnih služb, da o visoki stopnji tveganja za korupcijo niti ne govorimo. Revizija dosedanjega izvajanja koncesije je zagotovo potrebna.«
Svetnica SDS je opozorila še na 13. člen odloka, ki določa, da bo nosilec koncesije urejal tudi kataster cest. »Gre za evidenco, po kateri se meri količina opravljenega dela, kar pomeni, da izvajalec sam meri, sam poroča in sam oblikuje podlago za svoje lastno plačilo. Mestni svet pa v to nima neposrednega vpogleda.«