»S pilotnim projektom se odzivamo na več izzivov dosedanjega delovanja. Eden ključnih so razmeroma kratki termini za ustvarjanje, kar je posledica prizadevanj, da bi bil prostor na voljo čim širšemu krogu samostojnih ustvarjalcev in nevladnim organizacijam. To vodi v hitre procese in menjave ter posledično v manj izrazit programsko-estetski profil. Drugi izziv je časovno obdobje, ki nas sili k spremembam in kliče po redefiniciji,« je izhodišča sprememb, ki se v tem letu napovedujejo v Stari mestni elektrarni, predstavila vodja zavoda Bunker Alma R. Selimović.
Več kot 20 let je minilo, odkar je upravljanje Stare mestne elektrarne – Elektro Ljubljana prevzel zavod Bunker. V tem času je ta vadbeni in sodobni uprizoritveni prostor postal lokalno in mednarodno pomembno prizorišče, ki je gostilo ogromno vaj in predstav, festivalov, izobraževanj, koncertov in različnih interdisciplinarnih dogodkov. Pri čemer so svoje mesto dobili tako avtorji s prvimi umetniškimi poskusi kot uveljavljena imena.
A ker so obletnice čas za inventuro in pogled v prihodnost, so se ob doseženem in po dveh desetletjih razmeroma enake programske politike ob zaključku aktualnega petletnega upravljalskega mandata Stare elektrarne v zavodu Bunker po temeljitem premisleku odločili za nov upravljalski in programski model. Ta je tako vpet v pogoje dela uprizoritvene neodvisne scene, kot tudi v spremenjeno kulturno in infrastrukturno krajino Ljubljane in Slovenije. Elektrarna pa se bo iz prostora hitrih menjav preoblikovala v prostor daljših, vsebinsko zaokroženih dvomesečnih ciklov, ki bodo omogočili poglobljeno delo, soprogramiranje in delitev odgovornosti.
Pilotni model razvija in izvaja konzorcij petih organizacij: Bunker, Maska, Emanat, Mesto žensk in Nomad dance academy Slovenija (NDA Slovenija). Partnerice v elektrarno vstopajo s svojimi programi, znanji, izkušnjami, proračuni in lokalnimi ter mednarodnimi mrežami, hkrati pa sodelujejo pri prečnih programih, kar so Tovariški abonma, serija javnih diskusij Zbor za republiko, Branje arhiva in drugo. Prav tako prostor ostaja za utečena sodelovanja s festivali Ment, Trigger, Bobri, Lutke, Goli oder in Animateka, gostovanja, rezidence, ustvarjalne delovne procese in postprodukcije predstav, ki so v elektrarni nastajale v preteklih letih. Poleg tega je novost tudi prečni program gledaliških založnikov, ki bodo omogočili, da bo v Stari mestni elektrarni ob javnih dogodkih mogoče kupiti izbor strokovne literature, ki je izšla pri založbah Emanat, Slogija, Maske in Mestnega gledališča ljubljanskega.
»V novo programsko shemo smo vstopile postopno in premišljeno. Pred nami je zahteven in kompleksen proces, ki se ga obenem veselimo. Vsako sodelovanje ima svoje izzive in pušča trajne sledi v obliki odnosov, zavezništev in partnerstev,« je še dejala vodja Bunkerja. S povezovanjem v konzorcijsko strukturo pa organizacije krepijo skupnostne razsežnosti delovanja neodvisne scene ter poudarjajo, da sodelovanje in deljenje virov postajata vse pomembnejši strategiji dolgoročne vzdržnosti. Pri tem v pilotnem letu veliko pozornosti poleg programskim vsebinam, načinom delovanja in sodelovanja namenjajo tudi socialni, ekonomski, prostorski, ustvarjalni, jezikovni, časovni in še drugim vrstam dostopnosti.
Leto se je začelo z dolgo rezidenco
Novo programsko shemo, s ciklom, ki se razteza čez januar in februar, je v elektrarni začel zavod Maska z dolgo raziskovalno rezidenco ustvarjalke mlajše generacije Lare Ostan Vejrup. Vsebinsko sidrišče Maskinega sklopa je čas, vendar ne zgolj kot organizacijske in produkcijske kategorije, temveč kot širšega političnega vprašanja v smislu, komu čas pripada, kako je razporejen, kdo si ga lahko vzame, kdo ga nenehno izgublja in kako ga preživljamo. »To je izhodišče za programski sklop našega vstopa v konzorcijski model, v katerem Staro mestno elektrarno razumemo kot prostor daljših in poglobljenih procesov, počasnejših ritmov in ponovnega premisleka o tem, kako danes uprizoritvena umetnost nastaja. Maska programsko leto odpira za raziskovanje brez pritiska takojšnega rezultata in željo po dolgoživosti produkcij,« je pojasnila pomočnica direktorice Maske Tia Čiček.
Usmerjenost k raziskovanju in poglobljenemu delu pa okvirja tudi druge programske sklope. Maskinemu bo marca in aprila sledil Bunkerjev cikel, ki ga bo prežemalo snovalno gledališče. Maj in junij bosta v rokah Emanata, ki bo izvajal interni izobraževalno-raziskovalni program ter na hibridne načine javne predstavitve in predstave. Poleti bodo v elektrarni potekali različne vaje, delavnice ter delovni procesi in rezidence. Jeseni, septembra in oktobra bo vodenje prevzelo društvo Mesto žensk in leto zaključila organizacija Nomad dance academy Slovenija. Kot je dejala Dragana Alfirević iz NDA Slovenija, bodo poleg izvajanja ciklov izobraževanj in programov v tem pilotnem letu organizacije imele čas tudi za skupen premislek o prihodnosti. Izkušnje drugačnega upravljalskega in programskega modela bodo tako izhodišča za tovrstna tuhtanja.