Republiški stanovanjski sklad bo do predvidoma leta 2021 zgradil 800 novih najemniških stanovanj. Za financiranje izvedbe dveh projektov v prestolnici in enega v Mariboru, katerih skupna vrednost je ocenjena na približno 100 milijonov evrov, je sklad pridobil 50 milijonov evrov kredita iz razvojne banke Sveta Evrope, ki ga lahko počrpa do leta 2023.
Pričakovati je, da bo stanovanjski sklad najprej začel graditi sosesko Novo Brdo ob Poti Rdečega križa v Ljubljani. Zanjo je že pred časom pridobil gradbeno dovoljenje in prihodnji teden namerava ponovno objaviti javno naročilo za izbor izvajalca gradnje soseske. Direktor sklada Črtomir Remec je napovedal, da bodo tudi tokrat gradbincem ponudili možnost, da oddajo ponudbo za zgraditev celotne soseske ali pa le enega od dveh delov.
V soseski Novo Brdo je načrtovana gradnja 18 objektov s 498 stanovanji, od katerih bo 24 oskrbovanih. Remec je napovedal, da bo mesečna najemnina za kvadratni meter stanovanja stala sedem evrov. Na samem jugu stanovanjske soseske bo sklad zgradil še večnamenski objekt. Ker ga trenutno še projektirajo, Remec ni znal povedati, čemu bodo namenjeni poslovni prostori v njem, zagotovil pa je, da bo sklad za financiranje gradnje tega objekta prav tako lahko porabil del kredita.
Velja spomniti, skladov prvi razpis za gradnjo Novega Brda je bil neuspešen, saj so bile vse ponudbe previsoke, pospremili pa sta ga še dve zahtevi za revizijo. Medtem ko je državna revizijska komisija za zavrnitev prvega zahtevka potrebovala štiri mesece, je o drugem odločila v osmih dneh in ga prav tako zavrnila, je bil zadovoljen Remec. Zaradi teh zahtevkov in težav z družbo Rafael, ki ni dokončala izkopa gradbene jame za sosesko Novo Brdo, bo sklad sosesko namesto konec prihodnjega leta dokončal leto pozneje, torej konec leta 2021.
Remec je bil po zadnjih neprijetnih izkušnjah kritičen do gradbincev. Direktor je še dodal, da so po podatkih gospodarske zbornice cene gradbeno-obrtniških in inštalaterskih del narasle za okoli osem odstotkov. »Mi smo kot še razumno povišanje cen sprejeli okoli 10-odstotno povišanje. Toda to, da gradbinci cene dvigujejo za 30 odstotkov in več, je nerazumno in neupravičeno,« je prepričan Remec. »Gradbinci izkoriščajo situacijo, da je gradbeni trg zaprt, vanj ne spuščajo tujcev, hkrati pa cene dvigujejo neupravičeno visoko.«
Bivalne enote za mlade
Z omenjenim kreditom bo sklad financiral tudi pilotni projekt Skupnost za mlade Gerbičeva. V stavbi, ki jo bodo zgradili v neposredni bližini Dijaškega doma Vič in Študentskega doma Ljubljana, nameravajo mladim med 18. in 29. letom starosti ponuditi možnost najema postelje v pretežno eno- ali dvoposteljnih bivalnih enotah. Prostora bo za 171 postelj. Cena mesečnega najema za posteljo bo po Remčevih besedah 100 evrov. Bivalne enote bodo imele v vsakem nadstropju skupni prostor za druženje, v pritličju objekta pa so načrtovani večnamenski prostor, predavalnica, kuhinja z jedilnico, shramba, skupni delovni prostori, pisarna, pralnica in sanitarije, je napovedal Remec. Sklad je že zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja. »Pričakujemo, da bi julija lahko dobili gradbeno dovoljenje, nakar bomo objavili razpis, gradnjo pa bi lahko začeli enkrat po dopustih,« je optimističen Remec.
Soseska Pod Pekrsko gorco v dveh fazah
Tudi projekt Pod Pekrsko gorco v Mariboru bo sklad financiral z nedavno odobrenim kreditom. In sicer bo z njim financiral gradnjo prve faze soseske z 212 stanovanji. Sklad za ta projekt gradbeno dovoljenje pridobiva na ministrstvu za okolje in prostor po tako imenovanem integralnem postopku, po katerem hkrati s pridobivanjem gradbenega dovoljenja poteka tudi presoja vplivov na okolje. »Gradbeno dovoljenje bi lahko dobili še pred počitnicami, jeseni pa bi sledil začetek gradnje,« je napovedal Remec in dodal, da bo najemnina znašala od 5 do 6 evrov na kvadratni meter.
V drugi fazi projekta Pod Pekrsko gorco bo sklad zgradil še 188 stanovanj, po zaključku gradnje pa bo v soseski na voljo tudi 60 oskrbovanih stanovanj, dnevni center aktivnosti za starejše ter javni program v delu pritličij objektov.
Ugodne obrestne mere
Sklad bo pridobljeni kredit razvojni banki vračal 20 let. Remec je pojasnil, da bodo obrestne mere določene ob vsakokratni tranši črpanja kredita, a poudaril, da ima razvojna banka Sveta Evrope tako fiksne kot variabilne obrestne mere ugodne. »Če pogledamo trenutne, gre pri fiksnih obrestnih merah za nekaj čez en odstotek, pri variabilnih pa euribor plus nekaj čez 0,3 odstotka dodatka. Takšni krediti so v komercialnih bankah praktično neuresničljivi,« je zatrdil direktor sklada.
