Špansko sodišče je odredilo deložacijo 87-letne Maricarmen Abascal iz stanovanja v Madridu, v katerem je živela več kot 70 let. Njena najemnina se je v nekaj letih povečala za več kot 300 odstotkov ter presegla višino njene pokojnine. Številni mladi so se prepoznali v podobi starke, ki jo policija z bolniško posteljo vred meče na cesto iz njenega doma, ki je postal predrag za njene prihodke.
Deložacija je spodbudila val protestov, ki so prerasli v politično krizo. Vlada se je odzvala z ambicioznimi dekreti. Med drugim so želeli zamrzniti najemnine in deložacije ranljivih oseb do leta 2030, izredno podaljšati vse najemne pogodbe za dve leti, omejiti nakup stanovanj za investicijske sklade. Dekretov jim v ponedeljek ni uspelo potrditi v parlamentu. Namesto izrednih ukrepov bodo Španci imeli izredne volitve.
Najemniški trg pri nas španska vas
Tudi v Sloveniji se soočamo s stanovanjsko krizo, a ni jasno, ali je že blizu vrelišča. »Stanovanjska problematika lahko preraste v širše družbeno vprašanje, če se dlje časa kopičijo težave s cenovno dostopnostjo stanovanj in najema. Preventivni ukrepi so praviloma učinkovitejši kot reševanje posledic,« je sporočil Boštjan Kerbler z Urbanističnega inštituta.
Da se pri nas kopičijo težave s cenovno dostopnostjo stanovanj, ni skrivnost. Težje je ugotoviti, kakšne so dejanske razmere. Najemniški trg je sivo ekonomsko področje, kjer številni najemajo stanovanje brez pogodbe ali je v pogodbi simbolična cena, preostanek pa se plača »na roke«.
Dora Kavčič z Inštituta za študije stanovanj in prostora (ISŠP) je poudarila, da čeprav nimamo realnih ocen naraščanja najemnin, je to tesno povezano z naraščanjem cen nepremičnin. »Vse več ljudi si nakupa ne more privoščiti in so zato primorani v najem. Obenem stanovanja postajajo varna, donosna naložba za najpremožnejše, kar terja višanje najemnin ali kratkotrajno oddajanje v turistične namene za hitrejše ustvarjanje dobičkov. Od leta 2020 do leta 2025 je cena stanovanj v Sloveniji narasla za 77 odstotkov. Lahko sklepamo, da cene najema naraščajo rahlo počasneje od nakupa, vendar po isti trajektoriji.«
Tudi v Študentskem društvu Iskra so opozorili, da je stanovanjski trg pri nas neurejen. »Stanovanjski trg pri nas je praktično popolnoma dereguliran, kar omogoča absurdno visoke najemnine tudi za neprimerna ali zdravju škodljiva stanovanja. Nakup nepremičnine v mestih je vse bolj dostopen predvsem tistim, ki že imajo premoženje, zato se stanovanja kopičijo v rokah najpremožnejših. Dejanski obseg problema dodatno zakriva oddajanje na črno,« so sporočili.
Težko se regulira, česar se ne razume
Najemniški trg, ki ga država ne more niti statistično opredeliti, je težko regulirati. Zato ni jasno, kakšni bi pri nas lahko bili ukrepi v primeru eskalacije stanovanjske krize. »Ukrepi španske vlade se soočajo z drugačnim najemnim trgom kot v našem prostoru. Pri nas je zelo težko uveljaviti ukrepe o najemnih pogodbah, saj so pogodbe pogosto neprijavljene ali vsebujejo nižje zneske najemnin od resničnih. Obenem imajo španski najemniki veliko več pravic od slovenskih, posledično imajo boljši pregled nad stanjem tržnega najema in ga lahko regulirajo, ko postane nevzdržen,« je komentirala Dora Kavčič.
Ranljive skupine pa tudi družine imajo pri nas stigmo pri najemodajalcih, saj jih je težje izseliti kot druge najemnike in zato jih neradi vselijo. »Opažamo diskriminacijo glede na spol, spolno usmerjenost, državljanstvo, strukturo gospodinjstva in tudi glede na upravičenost do socialnih dodatkov. Zato je upravičencem do subvencije tržne najemnine lahko še težje najti primerno stanovanje, saj najemodajalci sklepajo, da ne bodo zmožni plačevati najemnine,« je še dodala raziskovalka. Pri tem je še dodala, da je tudi pomanjkanje najemniških pravic v Sloveniji spodbuda, da se mnogi odločijo za nakup stanovanja kljub visoki ceni. »Ob prihodnjih ekonomskih nestabilnostih lahko to pripelje do velikega števila deložacij zaradi nezmožnosti plačevanja kreditov, kot se je izkazalo pri zadnjih finančnih krizah,« je še opozorila.
Več stanovanj ne zagotavlja dostopnosti
Med Španijo in Slovenijo so določene podobnosti na področju stanovanjskih razmer. Po podatkih Eurostata v obeh državah približno 75 odstotkov prebivalcev živi v lastnem stanovanju. Evropsko povprečje je sicer okoli 68 odstotkov. V Španiji je posebnost tudi prihod zasebnih investicijskih skladov, ki kupujejo stanovanja. Tudi stanovanje Abascalove naj bi kupil investicijski sklad, ki je najemnino dvignil s 500 evrov na 1650 evrov, kar je preseglo njeno pokojnino.
V Španiji se je v zadnjih letih tako kot v Sloveniji močno povečala gradnja zasebnih stanovanj, kar pa se ni odrazilo v večji dostopnosti. »Zgolj povečevanje števila stanovanj samo po sebi ne zagotavlja boljše dostopnosti. Pomembni so tudi struktura ponudbe, dostopnost za različne skupine prebivalstva ter delež neprofitnih in drugih javnih najemnih stanovanj,« je pojasnil Kerbler. Slovenija ima okoli 4,8 odstotka javnih najemnih stanovanj, kar je pod evropskim povprečjem, ki se po podatkih Eurostata giblje med šestimi in sedmimi odstotki. A še vedno bistveno več kot v Španiji, ki ima javnih le okoli 1,2 odstotka stanovanjskega fonda.
Pomen podpornih mrež
Poleg dostopnih stanovanj pa so z vidika bivanja ranljivih skupin zelo pomembne različne podporne mreže. Če zmanjka za najemnino ali položnice, lahko priskočijo na pomoč humanitarne organizacije ali center za socialno delo z izredno socialno pomočjo. Za ranljive skupine je potrebna mreža kriznih nastanitev in bivalnih enot. Od materinskih domov, varnih hiš do zadostnega števila mest v socialnovarstvenih domovih za starejše.
