Skupina stanovalcev poslovno-stanovanjskega kompleksa Situla, ki je leta 2013 zrasel ob ljubljanski železniški postaji, pripravlja tožbo proti Slovenskim železnicam. Prepričani so namreč, da hrup in onesnaževanje, ki ju povzroča železnica, presegata zakonsko določene meje in že načenjata njihovo zdravje, na Slovenskih železnicah (SŽ) pa se ne zmenijo za njihove predloge, kako bi lahko problem zmanjšali. Ne samo v tem podjetju, za njihove tegobe se ne zmenijo niti na inšpektoratih in ministrstvih, zato so se obrnili na varuha človekovih pravic, saj menijo, da jim je kršena ustavna pravica do zdravega življenjskega okolja.
Po besedah vodje koordinacijske skupine stanovalcev, ki bi rad ostal anonimen, je za zdaj v tožbi pripravljenih sodelovati 12 lastnikov stanovanj, kar je peščica, saj ima kompleks kar 226 stanovanj. Zato so se odločili, da bodo z vložitvijo tožbe počakali do naslednjega zbora stanovalcev, ki bo še ta mesec. »V vmesnem času sem prijavo posredoval tudi varuhu človekovih pravic, saj je ena od njegovih dolžnosti, da varuje zdravo življenjsko okolje,« poudarja sogovornik.
Krivi so predvsem dotrajani tiri in lokomotive
V prijavi varuhu prizadeta skupina stanovalcev poudarja, da so izčrpali vse oblike dialoga z vodstvom Slovenskih železnic, ki zamenjave lokomotiv ter spremembe prometne ureditve ne namerava izvesti, čeprav so njihove meritve iz leta 2016 pokazale, da je hrup ponoči bil višji od mejnih vrednosti za kar 13,5 decibela. Pri tem je bila takratna mejna vrednost za to območje v nočnem času 55 decibelov, od tedaj pa se je promet »le še povečal in se bo povečeval tudi v prihodnje«.
Skupina stanovalcev za čezmeren hrup krivi predvsem dotrajane dizelske lokomotive, ki jih na Slovenskih železnicah uporabljajo za premik garnitur v neposredni bližini Situle, dotrajane tire, ki niso zavarjeni, hrupne prehode vlakov čez zastarel železen nadvoz, preseganje omejitev hitrosti vožnje vlakov mimo železniške postaje, zlasti ponoči, hrupne dizelske lokomotive iz šestdesetih let ter težke tovorne vlake, »ki grozljivo cvileče zavirajo nekaj tisoč ton tovora«, in »nepotrebno pozdravljanje strojevodij s hupanjem iz navade in včasih tudi objestnosti«.
A hrup zanje ni edina težava. Kot poudarja njihov predstavnik, so se nanj osredotočili, ker je lažje merljiv, a v resnici jih še bolj skrbi onesnaženje, ki ga povzročajo zastarele lokomotive, spet predvsem tiste, ki jih na železniški postaji uporabljajo za premikanje vagonov. »Pri redkem odpiranju balkonskih vrat izpušni plini vdrejo v stanovanje, čez čas se na pohištvu pojavijo mastni temni madeži. Samo predstavljamo si lahko, kako škodljivo je vdihovanje teh plinov. Zunanje terase stanovanj v objektu so v celoti neuporabne, ker se na ograji, podu in drugih površinah nabirajo plasti mastnih madežev,« pojasnjuje skupina stanovalcev.
Med drugim jih moti pralnica vagonov, ki po njihovi oceni onesnažuje podtalnico, opažajo pa tudi, da po čiščenju notranjosti vlakov ob tirih več dni zapored ostajajo smeti in drugi čistilni pripomočki, »ki hudo kazijo okolico«. Večkrat so opazili, da delavci Slovenskih železnic »malo potrebo opravljajo, kadar koli in kjer koli se jim zazdi«, zadržkov pa naj ne bi imeli niti na drugih področjih, saj so bili priča tudi »nespodobnemu spolnemu vedenju«.
Odrekli so se vsem zahtevam do Slovenskih železnic
Kot pravijo na Slovenskih železnicah, so stanovalcem Situle pojasnili, da bodo dotrajane železniške tire zamenjali v okviru urejanja novega potniškega centra, da je v teku nakup novih lokomotiv in da so izdali službeno obvestilo zaposlenim, naj poskušajo v čim večji možni meri delo na postaji Ljubljana organizirati tako, da s hrupom čim manj obremenjujejo bližnjo Situlo. Poudarili so še, da so za gradnjo Situle investitorju – šlo je za pozneje propadlo podjetje Tridana – izdali v letih 2009 in 2011 soglasji, v katerih je »eksplicitno navedeno, da investitor oziroma njegov pravni naslednik nista upravičena zahtevati od SŽ nobenega ukrepa protihrupne zaščite in iz tega naslova terjati kakršne koli odškodnine«. V podjetju opozarjajo tudi, da zaradi bližine in višine objekta postavitev protihrupne ograje ne bi bila učinkovita. »Investitor bi moral sam med gradnjo zagotoviti, da bi glede na izdana soglasja in dovoljenja vgradil materiale in izvedel ukrepe, ki bi preprečevali širjenje hrupa v objekt in njegovo okolico.«
A v skupini stanovalcev so prepričani, da bi se že danes dalo hrup in izpuste škodljivih plinov precej zmanjšati. Predvsem tako, da bi najglasnejše in okoljsko najspornejše dizelske lokomotive za premik po opravljenem delu umaknili stran od Situle in jih ugasnili. Stran od Situle bi lahko po njihovem mnenju umikali tudi električne lokomotive med delovanjem klimatskega agregata. Zavariti bi morali tire ter delovanje vlakov in logistiko prilagoditi temu, da se s tem povzroča čim manj izpustov. »Z nakupom več deset novih vlakovnih kompozicij bo izginila tudi potreba po sestavljanju zastarelega voznega parka in vlakovnih kompozicij v neposredni bližini glavne železniške postaje, če pa bi to vseeno bilo potrebno, pa se mora izvajati zunaj mestnega središča v Zalogu. Ranžirna postaja Zalog je namenjena prav takšnim nalogam, tam pa naj bi se po načrtih izvajala tudi glavnina protihrupnih ukrepov,« poudarjajo v koordinacijski skupini.
Gašperšič: Morali bi vedeti, da ob postaji ne bo tišine
Čeprav je marsikateri od predlaganih ukrepov smiseln in izvedljiv, ne nazadnje je direkcija za infrastrukturo Slovenske železnice pozvala, naj zamenja zastarele premikalne lokomotive in sprejme ustrezne ukrepe za zmanjšanje hrupa zlasti v nočnem času, je skupina stanovalcev večkrat bila tarča bolj ali manj prikritega posmeha. Tako jim je nekdanji infrastrukturni minister Peter Gašperšič v enem od elektronskih sporočil odpisal, da »ni treba biti pravnik, niti kak poseben modrec, da bi vedel, da na lokaciji neposredno ob progi ne bo prav veliko tišine«, in da bi se tega morali zavedati pred nakupom stanovanja.
Zadržke imajo tudi njihovi sosedje. Naš sogovornik pravi, da so dizelske lokomotive res hrupne, a da se položaj v zadnjem času izboljšuje. »Je pa res, da sem to vedel, ko sem kupoval stanovanje. In sem na ta račun dobil premium razgled za 2000 evrov za kvadratni meter kakovostno zgrajenega stanovanja. Vsak, ki ga to moti, lahko danes proda stanovanje s pogledom na železnico z velikim dobičkom. Za ta denar pa kupi lepo hišico na mirnem podeželju. Mene gledanje vlakov večkrat pomirja, kot razburi. Pa tudi zato, ker moram delati za odplačilo posojila za stanovanje v Situli, s katerim ima vsak, ki ga je kupil pred letom 2016, zagotovo dobiček,« pravi sogovornik in dodaja, da ob vsaki priložnosti uživa na terasi, kjer se res nabira prah, a je tak prah čistil tudi s terase na povsem drugem koncu mesta.
