Na terasi Centra Rog v Ljubljani stoji sedem metrov dolga in 160 centimetrov široka napihljiva klop, ki že na prvi pogled pritegne pozornost. V resnici ne gre zgolj za oblikovalski eksperiment, temveč za rezultat skoraj treh let razvoja s številnimi prototipi in iskanjem novih možnosti uporabe materiala, ki ga večina pozna predvsem z napihljivih desk za stoječe veslanje (SUP).
Za projektom stoji ekipa Lufta studia, ki jo sestavljajo Matic Hlede, Jan Jandl in Lin Martin Japelj. Čeprav je danes njihovo delo povezano z oblikovanjem pohištva, se je zgodba začela povsem drugje – v navtiki. Jandl pripoveduje, da je zamisel dobil pri enaindvajsetih letih, ko je študiral oblikovanje materialov. Takrat je želel rešiti težavo jadralcev, ki jim na plovilih pogosto primanjkuje uporabnih površin.
»Želel sem razviti napihljivo modularno konstrukcijo za povečanje palubne površine na jadralnih plovilih. Nastal je patent, cilj pa je bil najti proizvajalca, ki bi idejo spravil v serijsko proizvodnjo,« pojasnjuje. Toda navtična industrija se je izkazala za izjemno zahteven trg. Razvoj je zahteval visoke finančne vložke, proizvodnja iz specializiranih materialov pa je bila draga. Prav zato je začel razmišljati, ali bi lahko isti material uporabili kje drugje.
»Zdelo se mi je, da ima največ potenciala prav pohištvena industrija,« pravi. K sodelovanju je povabil prijatelja Lina Martina Japlja, študenta arhitekture, nato pa so vsi trije začeli raziskovati možnosti razvoja napihljivega pohištva.
Material, ki omogoča trdnost in ravne površine
Osnova njihovih izdelkov je tako imenovani drop-stitch oziroma kapljični šiv. Gre za tehnologijo, pri kateri dve plasti materiala povezuje na tisoče notranjih niti. Zaradi njih se napihnjeni element ne izboči kot običajna zračna blazina, temveč ostane raven in izjemno tog. »Ta material omogoča dve ključni stvari. Prvič, dobimo popolnoma ravno površino, drugič pa bistveno višji tlak, zaradi katerega napihnjen element dobi lastnosti trdega pohištva,« razlaga Jandl.
Tehnologija sicer ni nova. Razvili so jo že v petdesetih letih prejšnjega stoletja, sprva celo za poskusno napihljivo letalo. Pozneje se je uveljavila predvsem pri deskah za stoječe veslanje, gimnastičnih blazinah in nekaterih navtičnih aplikacijah, kot so plavajoči pomoli.
Prav dejstvo, da se zunaj teh področij skoraj ni uporabljala, je ustvarjalcem predstavljalo izziv. »Zdelo se nam je, da ima material veliko več potenciala. Njegove mehanske lastnosti omogočajo rešitve, ki jih pri običajnih napihljivih izdelkih ni mogoče doseči,« se je v pogovor vključil še Japelj.
Pomemben preobrat je prinesla vključitev v Center Rog. Na dveletni rezidenci, ki se je zavlekla še v tretje leto, so dobili prostor, kjer so lahko vsakodnevno razvijali izdelke, izdelovali prototipe in jih tudi preizkušali. Ob studiu imajo vedno na voljo tudi devet proizvodnih labov, kjer lahko razvijajo posamezne dele, izdelujejo prototipe in sproti preverjajo rešitve. Njihov prvi projekt je bil napihljiv trinožni stolček, ki ga je bilo mogoče hitro sestaviti, razstaviti in pospraviti. Namenjen je bil javnim prostorom, prireditvam, jadrnicam in domači uporabi. Razvoj pa ni potekal po načrtih. »Šele ko vsak dan delaš z materialom, ugotoviš njegove prednosti in omejitve. Hitro smo spoznali, da je majhne zaobljene oblike veliko težje kakovostno izdelati kot velike ravne površine.« Prav številni neuspešni prototipi so jih postopoma pripeljali do izdelka, ki danes stoji na terasi Centra Rog. »Proces je učenje in učenje je proces,« pravita sogovornika.
Klop, ki jo lahko pospraviš v desetih minutah
Končni izdelek meri sedem metrov v dolžino in 160 centimetrov v širino, namenjen pa je predvsem javnim prostorom, kulturnim ustanovam, festivalom, prireditvam in drugim večjim dogodkom.
Čeprav klop tehta približno 120 kilogramov, jo je mogoče napihniti ali izprazniti v približno desetih minutah. Ko iz nje izpustijo zrak, jo lahko zložijo v presenetljivo majhen paket, kar bistveno olajša transport in skladiščenje.
Prav logistika je po njihovem mnenju ena največjih prednosti napihljivega pohištva. Klasične klopi ali modularni elementi zahtevajo veliko prostora za shranjevanje in drag prevoz, napihljivo različico pa je mogoče po uporabi hitro pospraviti ter ponovno uporabiti na drugi lokaciji. Konstrukcija je zasnovana modularno. Posamezni elementi so med seboj zamenljivi, zato ob poškodbi ni treba zamenjati celotnega izdelka.
»Če se poškoduje en element, ga preprosto popravimo ali zamenjamo. Prav možnost popravil je eden od razlogov, da lahko tak izdelek uporabljamo zelo dolgo.« Po njihovem mnenju prav življenjska doba bistveno vpliva na okoljski vidik uporabljenih materialov.
»Plastika sama po sebi ni slab material. Njeno vrednost določa življenjska doba izdelka. Če ga lahko popravljaš in uporabljaš desetletja, je njegova okoljska zgodba povsem drugačna.« Za izdelavo uporabljata predvsem TPU, v določenih primerih pa tudi PVC. Oba materiala omogočata razmeroma enostavna popravila in dolgo uporabo, kar podaljšuje življenjsko dobo izdelkov.
Cilj je razvoj proizvodnje v Sloveniji
Čeprav je zasnova nastala v Sloveniji, izdelava napihljivih elementov ostaja velik izziv. Tehnologija varjenja materiala zahteva veliko ročnega dela in izkušenj, zato svetovni trg že desetletja obvladujejo predvsem kitajski proizvajalci. »Monopol imajo predvsem zaradi znanja. Velik del proizvodnje še vedno poteka ročno, saj stroja, ki bi celoten postopek opravil sam, praktično ni.« To pomeni, da celotne proizvodnje še ne morejo vzpostaviti doma, čeprav si tega želijo.
»Naš cilj ni izdelovati na Kitajskem. Radi bi razvili proizvodnjo v Sloveniji, vendar za to potrebujemo predvsem sredstva in razvoj.« V Centru Rog zato naredijo vse, kar lahko. Kovinske in lesene elemente izdelujejo v tamkajšnjih delavnicah, uporabljajo tudi 3D-tiskalnike, številne sestavne dele pa so razvili povsem na novo.
Sedemmetrska klop je po njunih besedah šele prvi korak. V prihodnje želijo razviti celotno družino napihljivega pohištva – od stolov in foteljev do večjih modularnih sistemov za javne prostore. Pri tem sogovornika poudarjata, da razvoj takšnih izdelkov zahteva veliko časa in vztrajnosti, vendar kot ekipa verjamejo, da novi materiali, sodobni proizvodni postopki in digitalna orodja omogočajo bistveno hitrejši razvoj kot pred desetletji. In kot poudarita, Center Rog zato zanju ni zgolj delovni prostor, ampak razvojni laboratorij, kjer lahko ideje hitro preverita v praksi.