Organizaciji poskušata prebivalce mest ozavestiti, da vsak posameznik lahko sodeluje pri kampanjah, intervencijah in iniciativah za trajnostno mobilnost. Sami so namreč že dosegli uspehe na Dunaju, v Berlinu, Hamburgu in drugih manjših nemških mestih. V iniciativi Changing Cities s kampanjami za superbloke, šolske ulice in varno kolesarjenje združujejo aktivne državljane po vsej Nemčiji. »Naše delo je res pomembno, ker pomagamo ljudem, običajnim državljanom, da se počutijo slišane. Pomagamo jim pri organizaciji, aktiviranju in prizadevanju za njihove cilje – naj bo to izboljšanje soseske, boj za kolesarsko stezo ali pa to, da naredimo mesto malo boljše,« sta povedala Valentina Haas in Florian Keiper, aktivista in strokovnjaka za superbloke iz Berlina.
V mestu, kjer živi približno pet milijonov ljudi, je, kot pravita, nekatere spremembe težko uvesti, spet druge precej enostavno. »V Berlinu imamo nekakšno kulturo, kjer se ljudje aktivirajo in gredo na ulice ter stvari izpeljejo. Ko imamo dobro idejo, kot so superbloki, in je ljudem ideja všeč, jih je enostavno navdihniti. Takrat vdiramo skozi odprta vrata in včasih je res preprosto motivirati ali najti ljudi,« sta dodala. Kot opažata, smo namreč vsi odraščali v mestih, polnih avtomobilov, in s tem smo pozabili, da ni veliko prostora za hojo, kolesarjenje in igro. Prav zato želijo spremeniti miselnost in ljudem pomagati, da bi si predstavljali, kako bi mesto lahko bilo videti drugače.
Soseske namenjene kolesarjem in pešcem
V Berlinu in drugih mestih jim je zdaj že uspelo vzpostaviti tako imenovane superbloke, katerih cilj je preprečiti tranzitni motorni promet skozi stanovanjske soseske. To počnejo s postavljanjem količkov, cvetličnih korit in spremembami smeri ulic, tako da avtomobili soseske lahko zapustijo le tam, kjer so vanje vstopili. Pešci in kolesarji se lahko gibljejo bolj prosto. V Berlinu je bilo odobrenih že več deset takšnih projektov, pobuda pa se širi po vsej Nemčiji.
Haasova in Keiper sta prepričana, da je vse to mogoče tudi v Ljubljani. »Pomembno je, da gledamo širše in upoštevamo več vidikov mestne mobilnosti. Prepričana sva, da je tudi v Ljubljani veliko ljudi, ki bi radi uporabljali druge možnosti mobilnosti namesto avtomobila, a so od njega nekako odvisni, ker je avto hitrejši ali pa jim ni treba čakati na avtobus, ki vozi le na pol ure,« sta dejala.
Na Dunaju s platformo Wir machen Wien, ki je nastala iz največje pobude za trajnostno mobilnost v zgodovini Dunaja, poskušajo uvajati številne spremembe. Njihovo pobudo je leta 2020 pred volitvami podprlo skupno okoli 60.000 prebivalcev. »Smo platforma za ljudi, ki si želijo sprememb v javnih prostorih. V smislu bolj trajnostne mobilnosti, pa tudi prilagajanja podnebju, torej zelene površine, drevesa, in da bi bilo mesto primernejše za bivanje. Mislim, da se Dunaj pogosto predstavlja kot primer dobre prakse v smislu trajnosti in trajnostne mobilnosti, vendar situacija ni zares popolna,« je povedala aktivistka Barbara Laa.
Javne površine, prilagojene ljudem
Številni kraji v mestu so še vedno zelo osredotočeni na avtomobile, veliko javnega prostora zasedajo parkirani avtomobili in kolesarjenje ni varno za otroke ali ljudi, ki jih je strah, ko je v bližini veliko avtomobilov. Prav tako pločniki niso dovolj široki za hojo, na primer če imate otroški voziček ali ste na invalidskem vozičku, opažajo pri svojem delu. Zato so izkoristili priložnost pred volitvami in od kandidatov zahtevali, da se jasno opredelijo do te teme. Podobno bi po njeni oceni lahko storili Ljubljančani. »Najpomembnejše je ustvariti širšo koalicijo ljudi, ki želijo pri tem sodelovati. Ni treba, da so spremembe radikalne, na primer mesto brez avtomobilov, a morali bi najti običajne ljudi, ki si v mestu želijo boljši prostor za svoje otroke. In nato ljudi z znanjem, kot so načrtovalci, pa tudi navdušence, ki bi se po mestu radi lažje premikali na primer s kolesom,« je dodala.
Z aktivisti se glede možnosti sprememb strinja tudi Zala Velkavrh iz Prostoroža. »Zaradi določenih posameznikov in skupin v Ljubljani je bilo doseženih že veliko sprememb. Aktivno državljanstvo v Ljubljani in pravzaprav v celotni Sloveniji ima zelo dolgo zgodovino. Prizadevanje za spremembe v smeri trajnostne mobilnosti ter boljših, bolj zelenih in varnejših mest je nekaj, kar je zagotovo dosegljivo tudi v tem mestu.Trenutno je javno mnenje nekoliko popačeno. In sicer zato, ker so glasovi, ki zagovarjajo več avtomobilov in več parkirišč, glasnejši, kar pa ne pomeni, da se s tem stališčem strinja tudi tiha večina, je dejala.