Prve šparglje običajno prinesejo na tržnico branjevke iz Primorske, saj tam zaradi toplega vremena zrastejo hitreje. Približno dva ali tri tedne pred gojenimi beluši prinesejo divje šparglje. »Najdem jih v gozdu, kjer je tudi letos ogromno klopov. Tisti, ki niso cepljeni, se morajo res dobro pregledati,« je o nabiranju spregovorila branjevka Jožica iz Primorske. Divji šparglji po njenih besedah rastejo v grmu, ki spominja na robido: »Ima bodice, ki pikajo in zbadajo. Jaz imam zato rokavice, moški jih po navadi nimajo.«
O napornem nabiranju je z nami spregovorila tudi branjevka iz okolice Ljubljane, ki je pred približno dvema tednoma že nabrala prve divje šparglje. »Gojeni so cenejši, ker je divje muka nabirati. Iščeš vejice, na vsakem koncu nabereš eno. Rastejo med grmovjem, trnjem in kačami,« je pojasnila.Kar nekaj dela imajo z divjimi šparglji tudi po tistem, ko jih že naberejo. »Prečistimo jih, spodaj obrežemo, da ni nič olesenelega. Treba je urediti lepe šopke, lepo obliko,« je naštela branjevka iz Primorske. Na dnu vedra, v katerem imajo šparglje, nalijejo nekaj vode, da se ne bi osušili. »Danes jih pobereš, jutri jih prodaš, pojutrišnjem se morajo pojesti – ne morejo stati dolgo. Lahko pa se nalomijo in zamrznejo,« je še svetovala. Kupujejo jih predvsem tisti, ki imajo radi grenko, največkrat pa se pripravljajo z jajcem.
Cena šopka se giblje od pet do šest evrov, za kilogram bi bilo treba odšteti približno 50 evrov. »Cene se spreminjajo, danes je pet evrov, jutri je lahko že tri evre. Cena se vedno določa na trgu, po ponudbi in povpraševanju,« je ob navedbi cene opozorila branjevka Jožica. Branjevka iz okolice Ljubljane pa je medtem pojasnila, da »en šopek zadostuje za dve osebi«.
Precej enostavnejši za pridelavo so gojeni beluši, pri katerih vršičke nabirajo sproti. Beluši pred prvim nabiranjem najprej rastejo nekaj let, v obdobju prvih štirih let jih sploh ne pobirajo. »Takrat gre v list, tak kot asparagus,« je opisala branjevka s tržnice Koseze Mateja Žle. Ko pa je čas za nabiranje, v nasprotju z divjimi niso obdani s trni: »Imamo dolge nože, primeš pri vrhu in odrežeš pri dnu.«
Obstajajo tudi beli šparglji. »Če želiš imeti te, jih moraš pokriti s črno folijo. Zeleni so direktno na svetlobi,« je povedala sogovornica. »Belih mi nimamo.« Čeprav so gojeni beluši debelejši in izgubijo manj vode, so še vedno najboljši, če se pojejo sveži. Na tržnici Koseze jih prav tako prodajajo v šopkih, za kilogram pa bi bilo treba odšteti 18 evrov.