Ta konec tedna je bila ljubljanska severna obvoznica na odseku med Celovško cesto in razcepom Koseze zaprta zaradi rušenja nadhodov v podaljšku Ledarske in Gotske ulice. Nadhoda za pešce in kolesarje – zgrajena sta bila leta 1981, kot je navedeno v Gradbenem vestniku iz leta 1982, je bil izvajalec del gradbeno podjetje Slovenija ceste – Tehnika (SCT) s podizvajalci – sta bila po 45 letih že tako dotrajana, da bodo infrastrukturna objekta zamenjali z novima.
Kot smo že poročali, je iz projektne naloge za izdelavo dokumentacije za zamenjavo nadhodov razvidno, da naj bi bila konstrukcija obeh nadhodov tako poškodovana, da bi lahko ogrozila varnost same konstrukcije in posledično prometa pod njima, če ne bi bila pravočasno sanirana. Kot so še navedli, je bilo stanje obeh nadhodov, ki sta drug od drugega oddaljena slabih 600 metrov, tako slabo, da ju ni bilo smiselno sanirati, zato ju bodo zamenjali. Investitorja sta Mestna občina Ljubljana (MOL) in Družba za avtoceste (Dars). Vrednost pogodbenih del je dobrih 4,6 milijona evrov brez DDV, pri čemer dobra dva milijona evrov brez DDV krije MOL, približno 2,5 milijona evrov brez DDV pa sofinancira Dars. Gradbena dela bodo predvidoma končana do začetka maja. Za pešce in kolesarje, ki bi sicer uporabili nadhoda, obhod poteka po poteh okoli objektov.
Nekdaj za 50 let
Na vprašanje, kakšna je povprečna življenjska doba nadhodov, je vodja odseka za mostove in inženirske objekte na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG) dr. Andrej Anžlin pojasnil, da je ta povezana z različnimi vidiki. Na to ne vpliva le projektna doba objekta, temveč je njihovo stanje odvisno tudi od izvedbe in zatem od vzdrževanja. »Pri 45 let starih mostovih lahko rečemo, da so starejši, vendar je njihovo stanje odvisno od celotne zgodovine. Kako in kolikokrat so jih v tem času sanirali, kako pogosto jih pregledujejo, spremljajo in vzdržujejo,« je še pojasnil Anžlin.
Ter dodal, da načeloma velja pravilo, da »večji ko je upravljalec in več ko ima financ, v boljšem stanju so njegovi objekti«. Glede nadhodov je gradbenik tudi povedal, da so v preteklosti mostove običajno projektirali za krajšo življenjsko dobo, denimo 50 let, danes pa se po sodobnih standardih praviloma načrtujejo za daljše obdobje, tudi za 100 let. »Kot družba sprejmemo višji strošek začetne investicije, da lahko infrastrukturo uporabljamo dlje časa.«