V Domu Janeza Krstnika Trnovo se po besedah direktorja Antona Kompareta stanovalci kot tudi zaposleni počutijo odlično, saj so vsi do zadnjega zdravi. Kompare je zadovoljen, da se že vse od marca uspešno branijo pred vdorom okužb. Tudi Dom starejših občanov Ljubljana Šiška je minuli konec tedna sporočil dobro novico – 29. oktobra je ozdravela še zadnja okužena stanovalka, kar pomeni, da v domu nimajo več aktivno okuženih stanovalcev. Pozitiven je le še en zaposlen, ki pa je v stik z okužbo prišel med delom v rdeči coni.
Največ okuženih na Koleziji, Poljanah in Fužinah
Direktor šišenskega doma Simon Strgar je povedal, da so imeli okuženih enajst stanovalcev. Tudi v bokalški enoti DSO Ljubljana Vič - Rudnik trenutno nimajo okuženih, saj je trojica zaposlenih, ki so bili nazadnje okuženi, že okrevala, je povedala direktorica doma Melita Zorec, ki enako kot Strgar upa, da bodo takšne razmere trajale čim dlje.
A Zorčeva priznava, da imajo v enoti Kolezija povsem drugačno situacijo. Tam je trenutno okuženih 24 stanovalcev in 12 zaposlenih. Štirje zaposleni so se po ozdravitvi že vrnili na delo, je dejala Zorčeva. Z več okužbami se soočajo tudi v DSO Fužine in DSO Center, enota Poljane. V slednjem je okuženih 12 stanovalcev in trije zaposleni. Po besedah direktorice fužinskega doma Bojanke Genorio so do ponedeljka našteli osem okuženih stanovalcev in tri zaposlene. A včeraj so čakali na rezultate novih testiranj, zato so lahko številke danes že višje. V domovih Tabor, Moste - Polje in Bežigrad imajo le po nekaj okuženih, za centra starejših Črnuče in Trnovo, ki ju upravlja Deos, pa včeraj podatkov o stanju okužb nismo prejeli.
»Socialna abstinenca je najhujši virus«
Večina domov prek spletnih strani javnost obvešča o statusu morebitnih okužb v domu, vzpostavitvi posebnih con in drugih morebitnih ukrepih, ki jih uvajajo z namenom preprečevanja širjenja okužb. O sumu okužbe ali potrditvi slednje ter o aktualnem zdravstvenem stanju stanovalcev vodstva domov nemudoma obvestijo svojce ali skrbnike.
Strgar je omenil, da njihovi stanovalci na hodnikih, v dvigalih in drugih skupnih prostorih nosijo maske, ki jih zagotavlja dom. »Stanovalci se zavedajo, da tako preprečujejo okužbe,« je dejal direktor, ki ne razume posameznikov zunaj domov, ki se še vedno upirajo temu ukrepu. »Takšne bi bilo najbolje pripeljati v rdeče cone, da vidijo, kakšno delo je to in kako je šele osem ur nositi masko FFP3,« je razmišljal Strgar.
»Socialna abstinenca je najhujši virus,« je poudaril Kompare, zato v domovih veliko pozornost namenjajo temu, da oskrbovanci čim lažje ohranjajo stik z domačimi. »Komunikacije s svojci je več, poteka preko telefona in elektronske pošte. Stanovalcem in svojcem skušamo olajšati prebroditi to obdobje tako, da jim omogočamo, da se vidijo in slišijo prek videoklica,« je dejala direktorica doma Ljubljana Moste - Polje Alenka Lovišček Stojanovič. »Tistim oskrbovancem, ki takšne komunikacije ne zmorejo sami, pomagajo zaposleni,« je dejal Strgar. »Svojci pišejo pisma, elektronska sporočila, slike, te natisnemo in nesemo stanovalcem,« je še dodala Zorčeva iz doma Vič - Rudnik. Tudi pri njih svojcem stanovalcev, ki se jim je zdravstveno stanje zelo poslabšalo, omogočijo obisk ene zdrave osebe za 15 minut, vendar se mora ta držati vseh predpisanih pravil. Kjer je to mogoče, lahko stanovalci z domačimi komunicirajo na daljavo s teras ali balkonov svojih sob. Svojci lahko ponekod na recepcijo prinesejo nujne stvari, ponekod dovolijo tudi darila in priboljške, ki jih nato osebje dostavi v sobe stanovalcev. Na Koleziji dajo takšne pakete zaradi trenutnega števila okužb v karanteno za 72 ur.
Direktorji ne morejo prehvaliti zaposlenih v DSO
Vsi direktorji soglašajo, da je ključni problem pri soočanju z okužbami v domovih za starejše kadrovska podhranjenost. Ta je še toliko bolj problematična v domovih, kjer so okužbe zaznali tudi pri zaposlenih. Strgar je pojasnil, da jim vzpostavitev rdeče cone, kjer so nastanjeni okuženi stanovalci, jemlje veliko delovne sile, saj morajo tam zagotoviti zadostno število zaposlenih ne glede na to, koliko okuženih je. »V rdeči coni smo imeli recimo sedem stanovalcev, zanje pa je moralo skrbeti šest zaposlenih. Ta manko se potem pozna na drugi strani. A na srečo so bili sodelavci toliko solidarni, da smo prebrodili tisto obdobje,« je povedal Strgar.
»Vsi zaposleni vlagajo nadpovprečne napore in se srčno trudijo, da stanovalcem olajšajo prebroditi obdobje epidemije,« je dejala Lovišček-Stojanovičeva. Zahvaljuje se vsem sodelavkam in sodelavcem za njihov trud in požrtvovalnost za opravljeno delo. »Zelo ponosna sem na njih,« je zagotovila. Tudi drugi direktorji, s katerimi smo govorili, niso mogli prehvaliti srčnosti in požrtvovalnosti zaposlenih.
V Koleziji, kjer je trenutno največ okužb med ljubljanskimi domovi za starejše, so se zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra po pomoč obrnili na Društvo študentov medicine in Zveza zbornico, Slovensko filantropijo, kontaktirala pa jih je tudi Slovenska škofovska konferenca. Tako so na pomoč dobili štiri redovnice in dva študenta, ki so jima s pomočjo Mestne občine Ljubljana uredili bivanje v prestolnici. »Čakamo še na dva, tri študente, da bomo lažje organizirali delo,« je dejala Zorčeva. V isti sapi se je zahvalila Slovenski filantropiji, kjer so jim zagotovili veliko prostovoljcev za opravila, kot so razdelitev hrane, vzpostavljanje video klicev stanovalcev s svojci, pomoč pri selitvah stanovalcev, če so te potrebne in podobno.
