»V veliko čast nam je, da je današnje odkritje kamna za mir prineslo priložnost, da prebivalci Republike Slovenije, Hirošime in Ljubljane skupaj izrazimo naše upanje za svetovni mir,« je ob slavnostnem odkritju kamna miru iz Hirošime v ljubljanskem Botaničnem vrtu dejal predsednik Združenja Kamen za mir iz Hirošime Mičio Unemoto.
Japonska nevladna organizacija že več let državam po svetu kot simbol miru in opomina na grozote uporabe jedrskega orožja podarja granitne tlakovce, ki so nekoč sestavljali tramvajsko progo v Hirošimi. »Pred 81 leti, 6. avgusta 1945, je nad mestom Hirošima eksplodirala prva atomska bomba v zgodovini človeštva. Mesto se je v trenutku spremenilo v ruševine, pri čemer je izgubilo življenje več kot 100.000 ljudi. V desetletjih po padcu atomske bombe nas je približno 10.000 prebivalcev Hirošime zbralo tramvajske tlakovce in vanje vklesalo podobo ženske, ki moli za mir,« je ozadje simbolnega obeležja s podobo japonske boginje usmiljenja Kanon in z napisom »iz Hirošime« pojasnil Unemoto.
V nekaj letih so vklesali več kot 200 tlakovcev in pojavila se je ideja, da bi jih kot kot glas prebivalcev Hirošime v zavzemanju za svetovni mir podarili vsem državam sveta. Na tak način pa bi simbolno obeležje po vsem planetu pripovedovalo, kako dragoceni so harmonija, ljubezen in mir.
V Botaničnem vrtu več simbolov miru
Hirošimski kamen miru, ki so ga na Mestni občini Ljubljana umestili v ljubljanski Botanični vrt, je ta naravni, kulturni, znanstveni in izobraževalni prostor obogatil še z enim simbolnim obeležjem. Posvečenih miru jih je v vrtu še več, prav tako kot je tudi njegova zgodovina povezana s prizadevanji in obdobji miru.
»Botanični vrt Univerze v Ljubljani je nastal v času mirnega leta napoleonskih vojn leta 1810. Z obnovo habsburške oblasti je svojo mirovno vlogo nadaljeval, zelo zanimivo recimo v času kongresa Svete alianse v Ljubljani leta 1821.
Cesarjev zdravnik Host, ustanovitelj Vrta avstrijske flore na Belvederju na Dunaju, in Franc Hladnik, ustanovitelj Vrta domovinske flore v Ljubljani, kot se je Botanični vrt prvotno imenoval, sta se skoraj vsak dan sprehajala po vrtu in bližnjem Golovcu, in to kar nekaj mesecev od januarja do maja. V tistem času so v vrtu zasadili tudi danes mogočni ginko, ki je bil ena izmed vrst, ki so v Hirošimi preživele najbližje atomskemu udaru,« je na dogodku ob odkritju hirošimskega kamna del zgodovine Botaničnega vrta in njegovega širšega družbenega pomena osvetlil direktor Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani Jože Bavcon.
Poleg mogočnega ginka, ki raste v Botaničnem vrtu in je simbol miru, je spomnil tudi na darilo Japonske, ki je leta 1999 Sloveniji v znamenje prijateljstva in sodelovanja podarila japonske češnje. Te prav tako rastejo v Botaničnem vrtu in ob Večni poti, kjer je prvo sadiko leta 2000 zasadila japonska princesa Sajako.
Poleg tega je leta 2013 ljubljanski Botanični vrt Združenje miru iz Hirošime prosil za semena, ki so preživela jedrsko eksplozijo. Tako so ob slavnostnem odkritju kamna miru zraven obeležja posadili tudi japonski koprivovec, ki je zrasel iz hirošimskih semen. Z vsem naštetim v ljubljanskem Botaničnem vrtu raste in prostor označuje več mirovniških simbolov in povezav med Japonsko in Slovenijo.
A kot je na dogodku še dejal Bavcon, je v današnjem svetu, »ko je mir tako krhek in divja kar nekaj vojn, še bolj treba poudariti vse te vidike in simbole miru: kamen, češnje in potomce dreves iz Hirošime. Botanični vrt, ki ga imajo Ljubljančani in vsi Slovenci zelo radi, bo tako v prihodnje s temi tremi simboli Ljubljani, Sloveniji in svetu pričal, da mir ni samoumeven.«
Obeležje s hirošimskim tlakovcem je oblikoval ustvarjalec Marko Drpić. S hirošimskim kamnom miru v Ljubljani pa je po Unemotovih besedah Slovenija postala 113. država, ki ima ta skupni simbol miru. »Prepričan sem, da se bo solidarnost za mir še naprej širila in krepila. Obenem si iz srca želim, da bi otroci po vsem svetu odraščali v družbi brez groženj vojne, pokolov in sovraštva,« je še poudaril Unemoto.